Dokument zasedanja

 

15.7.2014                                                                                                                B8‑0063/2014

PREDLOG RESOLUCIJE

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika

o razmerah v Iraku

( 2014/2716(RSP) )

Alyn Smith, Klaus Buchner, Bodil Ceballos, Barbara Lochbihler, Molly Scott Cato, Tamás Meszerics

v imenu skupine Verts/ALE

 

B8‑0063/2014

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Iraku

( 2014/2716(RSP) )

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju podatkov Združenih narodov, po katerih v Iraku trenutno živi 220 000 beguncev iz Sirije, hkrati pa je od začetka junija iz Mosula zbežalo okoli 500 000 Iračanov in iz Anbara 480 000 – med njimi je po ocenah 250 000 otrok –, večinoma v kurdsko avtonomno regijo,

–       ob upoštevanju, da je GD za humanitarno pomoč in civilno zaščito od 2013 dodelil Iraku 36 milijonov EUR sredstev za humanitarno pomoč,

–       ob upoštevanju nedavnih izjav misije Združenih narodov za pomoč Iraku (UNAMI), po katerih je bilo v terorističnih in nasilnih dejanjih junija 2014 ubitih najmanj 2 417 in ranjenih 2 287 Iračanovo, kar je največ v enem mesecu od leta 2007,

–       ob upoštevanju izjave visoke komisarke ZN za človekove pravice Navi Pillay z dne 16. junija 2014, v kateri je obsodila usmrtitve po hitrem postopku, ki jih je izvedla skupina ISIL, in izrazila stališče, da te usmrtitve skoraj zagotovo sodijo med vojne zločine,

–       ob upoštevanju izjave generalne podsekretarke ZN in izvršne direktorice organa ZN za ženske Phumzile Mlambo-Ngcuka, v kateri je izrazila zaskrbljenost nad varnostjo žensk in deklet v Iraku, zlasti na območjih, ki jih obvladuje skupina ISIL,

–       ob upoštevanju poročila organizacije Human Rights Watch z dne 12. julija 2014, v katerem je navedla, da naj bi v zadnjem mesecu iraške varnostne sile in z vlado povezane milice nezakonito usmrtile najmanj 255 zapornikov, domnevno iz maščevanja za umorjene bojevnike skupine Islamska država,

–       ob upoštevanju izjave podpredsednice/visoke predstavnice Catherine Ashton z dne 11. junija 2014, v kateri je vse demokratične sile v Iraku pozvala k sodelovanju na podlagi iraške ustave,

–       ob upoštevanju iraških parlamentarnih volitev 30. aprila 2014,

–       ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani,

–       ob upoštevanju svojih resolucij o Iraku, zlasti z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Iraku[1], z dne 10. oktobra 2013 o nedavnem nasilju v Iraku[2], z dne 14. marca 2013 o Iraku: težak položaj manjšinskih skupin, med njimi tudi Iračanov turkmenske narodnosti[3], in z dne 17. januarja 2013 o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom[4],

–       ob upoštevanju svojih resolucij z dne 11. marca 2014 o Savdski Arabiji: odnosi z EU in njena vloga na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki[5], z dne 24. marca 2013 o odnosih EU s Svetom za sodelovanje v Zalivu[6] in z dne 3. aprila 2014 o strategiji EU do Irana[7],

–       ob upoštevanju prehodnega dogovora z dne 23. novembra 2013 med skupino EU + 3 in Iranom, na podlagi katerega naj bi dosegli končni dogovor za rešitev desetletnega spora glede teheranskega programa jedrske energije, ker dogovor, ki je začel veljati januarja, preneha veljati 2014. julija 2014, vendar se lahko njegova veljavnost podaljša, če s tem soglašajo vse udeležene strani,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker v Iraku vlada nemir vse od leta 2003, ko je koalicija „voljnih“ s kršitvijo mednarodnega prava zasedla Irak, kar je močno prizadelo ali celo uničilo obstoječo družbeno in upravno strukturo;

B.     ker vlada premiera Nurija Al Malikija v drugem mandatu vodi vse bolj avtoritarno in šiitom naklonjeno sektaško politiko, zaradi katere se sunitska manjšina zadnje mesece počuti še bolj zapostavljena in odrinjena;

C.     ker so v zadnjem obdobju v povezavi s sirsko vojno in razpadom iraško-sirske meje sunitski ekstremistični bojevniki skupine Islamska država (IS, ki se je prej imenovala ISIL ali ISIS) napadli in zasedli znatna območja severozahodnega Iraka, med drugim 10. junija 2014 drugo največje iraško mesto Mosul, razočarani sunitski prebivalci in nekdanji podporniki stranke Baas pa so to tolerirali ali celo podpirali;

D.     ker množične izvensodne usmrtitve, uničevanje kulturnih in verskih spomenikov, kruto zatiranje in poročila o njih, ki jih ta skupina namerno širi, povzročajo med iraškim prebivalstvom vse več strahu;

E.     ker je spričo vse večje moči bojevnikov te skupine vrhovni šiitski verski voditelj veliki ajatola Ali Al Huseini Al Sistani pozval vse Iračane, ki so zmožni nositi orožje, naj se pridružijo varnostnim silam za obrambo države;

F.     ker je na začetku julija 2014 vodstvo skupine Islamska država razglasilo ponovno vzpostavitev islamskega kalifata v Siriji in Iraku, njen skriven vodja Abu Bakr Al Bagdadi pa je imel v največji mosulski mošeji petkovo pridigo, kar vse ogroža meje sedanjih držav v regiji;

G.     ker so sredi junija 2014 vojaške enote polavtonomne regije Kurdistan prevzele nadzor nad večetničnim mestom Kirkuk in tako bogato naftno ozemlje, glede katerega že deset let vlada spor, priključile kurdski pokrajini, kurdska vlada pa je oznanila načrte o izvedbi referenduma med kurdskim prebivalstvom, da bi dosegli neodvisnost od Iraka;

H.     ker se vladne enote, ki jih podpirajo šiitske milice, borijo za ponoven nadzor nad mestom Tikrit in drugimi območji, ki jih je zasedla Islamska država, teroristični in samomorilski bombni napadi, katerih tarča so večinoma šiiti, pa še naprej destabilizirajo državo;

I.      ker sta Rusija in Iran iraško vlado oskrbela z bojnimi letali, Združene države pa z obveščevalno podporo, medtem ko so v zadnjih letih Saudova Arabija in zalivske države ideološko in fizično podpirale oborožene ekstremistične sunitske skupine v regiji, tudi skupino Islamska država;

J.      ker so parlamentarne volitve 30. aprila 2014 zaznamovale nasilne grožnje skupine ISIS, usmerjene v vse sunitske muslimane, ki so si drznili oditi na volišča, in ker je šibak novi parlament 7. julija 2014 že drugič zaman poskušal izvoliti novo, bolj vključujoče vodstvo, ki bi državo lahko obvarovalo pred nevarnostjo razpada;

1.      izraža globoko zaskrbljenost glede skrajno resne politične krize v Iraku, ki je na robu razpada, v celotni regiji pa zaradi nje vlada nemir, in poziva vse politične voditelje v državi, naj umirijo politične napetosti in v duhu politične odgovornosti in kompromisa prispevajo k izhodu iz krize;

2.      obsoja nasilje in množične usmrtitve, ki jih po poročanju izvajajo sile skupine Islamska država in zaradi katerih je trpljenje prebivalstva, ki je že žrtev zlorab vladnih varnostnih sil, še večje; meni, da je zaradi vse večjega števila radikalnih in pogosto mladih ljudi, ki se v Iraku, Siriji in drugod pridružujejo oboroženim gibanjem z ekstremističnimi ideologijami, kot je Islamska država, in prihajajo tudi iz Evrope, treba nemudoma zavzeti skupen regionalni pristop, pri katerem v ospredju ne bo le varnost, ampak tudi sistemski politični, gospodarski in socialni vidiki;

3.      meni, da je treba Iran, Saudovo Arabijo, Katar, Turčijo, Sirijo in Irak nemudoma pripraviti k pogajanjem, da bi ustavili podporo in financiranje skupine Islamska država in drugih oboroženih islamističnih ekstremistov ter preprečili nadaljnje stopnjevanje konflikta med suniti in šiiti, ki se utegne razvneti v celotni regiji;

4.      poziva vse države, naj ustavijo dodatno vojaško podporo Al Malikijevi vladi, saj bo to še povečalo napetosti in prelivanje krvi v državi, konflikta pa ne bo rešilo, države članice EU pa poziva, naj Iraku ne dobavljajo nobenega orožja;

5.      želi spomniti, da iraška ustava zagotavlja enakost pred zakonom za vse državljane ter upravne, politične in kulturne pravice ter pravico do izobraževanja za vse različne narodnosti, iraška vlada pa je odgovorna za zagotovitev pravic, blaginje in varnosti za celotno prebivalstvo;

6.      poziva iraški predstavniški svet, naj predloži konkretne odločitve, kot je oblikovanje vlade narodne enotnosti, ki bo ustrezno predstavljala politično, versko in etnično raznolikost iraške družbe, da bi ustavili prelivanje krvi in drobitev države;

7.      odločno obsoja pomanjkanje dobrega upravljanja v Iraku, saj je to kljub visokim prihodkom od nafte pripeljalo do razširjene revščine, visoke brezposelnosti, gospodarske stagnacije, propadanja okolja in pomanjkanja osnovnih javnih storitev; opozarja, da so v preteklosti varnostni organi nekaznovano sistematično zatrli številne miroljubne demonstracije, na katerih so ljudje zahtevali več socialnih, ekonomskih in političnih pravic;

8.      obsoja invazijo Iraka leta 2003, ki so jo podprle številne države članice EU, izraža sožalje vsem, ki so utrpeli njene posledice, in poziva vse voditelje, ki so svoje države vpletli v aktivno sodelovanje v vojni, naj sprejmejo svoj del odgovornosti za sedanje razmere v Iraku;

9.      v zvezi s tem ponovno poudarja, da je bilo imenovanje Tonyja Blaira za posebnega odposlanca bližnjevzhodne četverice (Združene države, Združeni narodi, Evropska unija in Rusija) slabo znamenje in da bi se moral njegov mandat zlasti po njegovih nedavnih izjavah o Iraku končati;

10.    je seznanjen s tem, da je kurdska regionalna vlada oznanila izvedbo referenduma za neodvisnost; vseeno poziva parlament in predsednika iraškega Kurdistana Masuda Barzanija, naj ravnajo vključujoče in spoštujejo pravice nekurdskih manjšin, ki živijo v tej pokrajini;

11.    se zaveda, da je kurdska regija zatočišče za več sto tisoč nekurdskih državljanov Iraka, ki so zbežali z območja konflikta, pozdravlja preteklo podporo EU razseljenim osebam in poziva EU in države članice, naj povečajo finančno pomoč vodstvu za lajšanje tega bremena;

12.    poudarja, da bi morala EU oblikovati celovit politični pristop za regijo in predvsem da bi morali v prizadevanjih za umiritev razmer v Siriji in Iraku kot ključni igralci sodelovati Iran, Saudova Arabija in druge zalivske države;

13.    v zvezi z Iranom meni, da je za uspešno umiritev razmer ključno čim prej doseči kompromis za rešitev spora glede jedrskega vprašanja, vse strani pa poziva, naj izpolnijo svojo dolžnost v zvezi s to pomembno zadevo; poziva k vzpostavitvi delegacije EU v Teheranu in prizadevanjem za izmenjave ne le v zvezi z jedrskim vprašanjem in človekovimi pravicami, ampak tudi na področjih energetike, okolja, prevoza, raziskav in izobraževanja, in sicer na vseh družbenih ravneh;

14.    v zvezi s Saudovo Arabijo in Katarjem poziva EU k odprtemu in kritičnemu dialogu glede njune domnevne podpore protidemokratičnih in ekstremističnih islamističnih skupin ter vztraja, da bi morala EU od njunih vlad zahtevati, da storijo vse, kar lahko, da bi ustavile vse dejavnosti javnih in zasebnih organov za uveljavljanje in širjenje ekstremističnih islamističnih ideologij z besedami in dejanji;

15.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in predstavniškemu svetu Iraka, regionalni vladi Kurdistana, generalnemu sekretarju Združenih narodov in Svetu Združenih narodov za človekove pravice.

[1] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0171
[2] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0424
[3] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0101
[4] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0022
[5] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0207
[6] UL C 247E/01, 17.8.2012, str. 1.
[7] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0339