Dokument zasedanja

 

16.9.2014                                                                                                                B8‑0127/2014

PREDLOG RESOLUCIJE

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika

o razmerah v Ukrajini

( 2014/2841(RSP) )

Rebecca Harms, Tamás Meszerics, Heidi Hautala, Bas Eickhout, Indrek Tarand

v imenu skupine Verts/ALE

 

B8‑0127/2014

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Ukrajini

( 2014/2841(RSP) )

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini, zlasti z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Ukrajini[1], z dne 13. marca 2014 o invaziji Rusije na Ukrajino[2], z dne 17. aprila 2014 o ruskem pritisku na države vzhodnega partnerstva, zlasti o destabilizaciji vzhodne Ukrajine[3], ter z dne 17. julija 2014 o Ukrajini[4],

–       ob upoštevanju sklepov o Ukrajini, sprejetih 3. marca 2014 na izredni seji Sveta za zunanje zadeve, in sklepov, sprejetih na sejah Sveta za zunanje zadeve z dne 17. marca 2014, 14. aprila 2014, 12. maja 2014, 23. junija 2014 in 15. avgusta 2014,

–       ob upoštevanju izjave voditeljev držav oziroma vlad o Ukrajini na zasedanju Evropskega sveta 6. marca 2014 in 27. maja 2014,

–       ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Ukrajini z dne 21. marca 2014, 27. junija 2014, 16. julija 2014 in 30. avgusta 2014,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker je tristranska skupina za stike 5. septembra v Minsku dosegla sporazum o prekinitvi ognja v vzhodni Ukrajini, in sicer po protokolu z 12 točkami, ki je bil objavljen na spletnem mestu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in je pozival k takojšnji zaustavitvi sovražnosti, izpustitvi talcev in sprejetju ukrepov za izboljšanje humanitarnih razmer ter določb o decentralizaciji oblasti in predčasnih volitvah v regijah Doneck in Luhansk;

B.     ker je Rusija v preteklih tednih stopnjevala vojaško in logistično podporo separatističnim milicam z vztrajnim dotokom orožja, streliva, oklepnih vozil in opreme, s plačanci in maskiranimi vojaki, čeprav jo je EU nenehno pozivala, naj si prizadeva za umiritev razmer; ker Ruska federacija že od začetka krize kopiči vojaške enote in opremo na meji z Ukrajino;

C.     ker je sporazum o premirju še vedno krhek, pa kljub vsakodnevnim poročilom o kršitvah, predvsem na območju okoli Donecka in Mariupola, vseeno drži;

D.     ker je v konfliktu umrlo več kot 2600 ljudi; ker so humanitarne in zdravstvene razmere na območju konflikta močno zaskrbljujoče; ker je več kot milijon ljudi zapustilo to območje ter iščejo zatočišče v Ruski federaciji in v drugih ukrajinskih regijah, kjer ni sovražnosti;

E.     ker je Valentina Melnikova, vodja Odbora mater vojakov, glavne ruske organizacije, ki zastopa družine pripadnikov čet, dejala, da je v Ukrajini od 7000 do 8000 ruskih vojakov, okoli 200 pa jih je že umrlo;

F.     ker je rusko pravosodno ministrstvo 28. avgusta dodalo nevladno organizacijo Matere vojakov iz Sankt Peterburga na uradni seznam „tujih agentov“ po zakonu iz leta 2012; ker je vodja te skupine Ela Poljakova, javno oznanila to odločitev, spregovorila o domnevni smrti ruskih vojakov, ki se v Ukrajini bojujejo proti ukrajinski vojski, in zahtevala preiskavo teh domnev;

G.     ker skušajo oblasti Ruske federacije preprečiti javne pogrebe ruskih vojakov, ki so umrli v Ukrajini; ker so novinarje, ki so poročali o pogrebu dveh ruskih padalcev v Pskovu, hudo pretepli in težko ranili;

H.     ker sta visoka komisarka OZN za človekove pravice in organizacija Amnesty International v nedavno objavljenih poročilih obe strani obtožili kršitev človekovih pravic ter poročata o ugrabitvah, mučenju, zunajsodnih pobojih in uporabi težkega orožja na gosto naseljenih območjih;

I.      ker Rusija z neposrednim in posrednim poseganjem v Ukrajini, med drugim s priključitvijo Krima, krši mednarodno pravo, ustanovno listino OZN, Helsinško sklepno listino in memorandum iz Budimpešte iz leta 1994; ker Rusija še vedno noče izvajati pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah;

J.      ker je 12. septembra 2014 po dolgotrajnem in zapletenem procesu odločanja začel veljati nov sklop sankcij proti Rusiji, s katerim naj bi ostreje pritisnili na ruske banke, energetiko in dostop podjetij, ki delujejo na področju obrambe, do kapitalskih trgov EU ter razširili prejšnje sankcije;

K.     ker ruski embargo na uvoz številnih kmetijskih proizvodov iz EU in drugih držav, ki ga je 6. avgusta 2014 uvedel ruski premier, močno vpliva na različne kmetijske panoge in več držav, ki svoje kmetijske izdelke izvažajo v Rusijo;

L.     ker Ukrajini glede na močno razseljevanje prebivalstva in najnižjo stopnjo precepljenosti otrok v Evropi grozi izbruh nalezljivih bolezni, zlasti med otroki; ker je še posebej kritično tveganje za izbruh otroške paralize, saj 1,5 milijona otrok, mlajših od pet let, še niso bili dokončno cepljeni proti njej;

M.    ker je ukrajinski predsednik Petro Porošenko po obdobju nestabilnosti med silami, ki podpirajo vladno stran, razpustil parlament in sklical predčasne parlamentarne volitve;

N.     ker sta EU in Ukrajina po tem, ko sta 21. marca 2014 podpisali politični del pridružitvenega sporazuma, 27. junija 2014 uradno podpisali še njegov preostanek, vključno s poglobljenim in celovitim sporazumom o prosti trgovini; ker nameravata Evropski parlament in ukrajinski parlament sporazum kmalu hkrati ratificirati;

O.     ker je Svet za zunanje zadeve 27. junija 2014 potrdil analizo Komisije, da je Ukrajina izpolnila vsa merila v prvi fazi akcijskega načrta za sprostitev vizumske ureditve in vstopila v drugo fazo;

P.     ker v dolgotrajnem sporu med Ukrajino in Rusijo glede dobave plina še ni bil dosežen sporazum;

1.      pozdravlja podpis premirja v Minsku in poziva vse strani, naj si ga prizadevajo v dobri veri v celoti izvajati, da se bo lahko resnično začel mirovni proces; vse strani tudi poziva, naj nadaljujejo pogajanja, v katerih bodo razjasnile odprta vprašanja, predvsem status regij Luhansk in Doneck oziroma njunih delov v okviru združene ukrajinske države;

2.      ponovno izraža svojo zavezanost neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine in poudarja, da lahko samo politična rešitev krize privede do popolne sprave med sprtima stranema in okrepi enotnost v državi;

3.      poudarja, da bi morala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi odigrati osrednjo operativno vlogo pri reševanju ukrajinske krize, saj ima izkušnje z reševanjem oboroženih konfliktov in kriz, Rusija in Ukrajina pa sta članici te organizacije; poziva države članice, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisijo, naj si čim bolj prizadevajo za posebne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za spremljanje v Ukrajini s kadri, logističnimi zmogljivostmi in opremo; poudarja, da je treba nemudoma napotiti opazovalce Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi na dele ukrajinsko-ruske meje, ki jo nadzorujejo separatisti;

4.      pozdravlja pogoste stike med ukrajinskim predsednikom Porošenkom in ruskim predsednikom Putinom, ki skušata zmanjšati napetosti in okrepiti premirje; vseeno meni, da bi bila prvi verodostojni in oprijemljivi prispevek Moskve za umiritev razmer takojšnja ustavitev dotoka ruskega orožja, plačancev in vojaških enot, s katero podpira separatistične milice, ter umik ruskih enot, zbranih ob meji z Ukrajino;

5.      ob tem poziva voditelje držav in vlad EU, naj v celoti izkoristijo velike nevojaške zmogljivosti EU, da se vzhodna Ukrajina zaradi sporazuma o premirju ne bi pretvorila v še en večni konflikt, in sicer naj stopnjujejo pritisk na Rusijo, dokler se ne bodo pokazali pomembni in nepovratni znaki izboljševanja krize; zato pozdravlja podaljšanje in razširitev sankcij EU, od katerih nekatere onemogočajo največjim ruskim proizvajalcem nafte, da bi v Evropi pridobivali kapital;

6.      poleg tega poziva Svet, naj razmisli o novih oblikah ukrepov, na primer o zamrznitvi članstva Rusije v skupini G-20 in bojkotu držav EU na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 2018;

7.      pozdravlja najnovejšo odločitev francoskega predsednika Hollanda, da bo zaradi ruskega napada na Ukrajino zadržal izvoz prve letalonosilke tipa Mistral novembra 2014, vendar Francijo poziva, naj to pogodbo dokončno razveljavi; želi spomniti, da namerava Rusija drugo bojno ladjo tipa Mistral poimenovati po ukrajinskem pristanišču Sevastopol, ki je pod rusko okupacijo; poziva Združeno kraljestvo, naj nemudoma prekliče vsa izvozna dovoljenja za izvoz orožja v Rusijo, pa tudi države članice, naj povečajo embargo EU na izvoz orožja v Rusijo – naj torej prepovedo ves prihodnji izvoz in prekličejo vse veljavne pogodbe in dovoljenja;

8.      izraža zaskrbljenost zaradi vpletanja zveze Nato v ukrajinsko-rusko krizo; opominja, da bi se kriza z neposrednim vmešavanjem Nata še bolj militarizirala, kar bi ustrezalo ruski propagandi; meni, da so Natove vaje v zahodni Ukrajini in ob Črnem morju strateška napaka; poziva voditelje Nata, naj o tem ponovno razmislijo, saj bi utegnilo priti do prostovoljnega ali neprostovoljnega stika med konvencionalnimi silami Nata in Ruske federacije;

9.      opozarja na nedavno poročilo organizacije Amnesty International o kršitvah človekovih pravic in odločno obsoja ugrabitve, surovo pretepanje, mučenje, umore, zunajsodne poboje in druge hude zlorabe človekovih pravic in kršitve mednarodnega humanitarnega prava zoper aktiviste, protestnike, novinarje in številne druge državljane, ki niso vpleteni v konflikt v vzhodni Ukrajini – te so v zadnjih treh mesecih v glavnem zagrešili oboroženi separatisti in v nekaterih primerih tudi vladne sile; podpira poziv ukrajinski vladi, naj ustvari enoten register prijavljenih ugrabitev in ga redno posodablja, vse obtožbe v zvezi z nezakonito uporabo sile, slabim ravnanjem in mučenjem pa temeljito in nepristransko razišče;

10.    ponovno opozarja, da Rusija že od priključitve Krima krši svoje pravne obveznosti, ki jih ima kot podpisnica memoranduma iz Budimpešte iz leta 1994 ter pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu iz leta 1997, v kateri so se podpisnice zavezale, da ne bodo grozile z uporabo sile oziroma uporabile sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti Ukrajine;

11.    želi poudariti, da je bilo pomembno izvesti predčasne parlamentarne volitve v skladu z mednarodnimi demokratičnimi zavezami kljub sovražnostim v vzhodnem delu države; poziva ukrajinske oblasti, naj v celoti obravnavajo pripombe, ugotovitve in sklepe opazovalne misije urada za demokratične institucije in človekove pravice pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi o nedavnih predsedniških volitvah; obžaluje, da parlament še ni sprejel novega volilnega zakona; poziva Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, naj poišče možnosti, kako bi predhodne volitve izvedli tudi na konfliktnih območjih;

12.    poziva ukrajinske oblasti, naj sodelujejo v odprtem, preglednem in vključujočem dialogu z vsemi deli ukrajinske družbe; poziva jih, naj ne odlašajo in naj začnejo takoj, ko začne zasedati novi parlament, izvajati potrebne in dolgo pričakovane ustavne, politične in gospodarske reforme; meni, da bi morali o ustavni reformi v Ukrajini izvesti obširno in poglobljeno razpravo, v katero bi bili vključeni vsi elementi ukrajinske družbe in bi morala na koncu voditi do referenduma;

13.    poudarja, da je bil podpis pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino 27. junija 2014 bistven korak k poglobitvi odnosov med stranema in vključitvi Ukrajine v evropski integracijski proces; poudarja, da je pomembno vzpostaviti ustrezno strukturo (delovno skupino), ki bo Ukrajini zagotavljala tehnično ter potrebno finančno pomoč, s katero bomo zagotovili uspešno izvajanje sporazuma; poudarja, da je pomembno določiti jasen načrt izvajanja, tako da bo Ukrajina lahko čim prej izkoristila dostop do trga EU;

14.    glede na to znova izraža prepričanje, da ta sporazum ni končni namen odnosov med EU in Ukrajino; poudarja še, da ima Ukrajina v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji – tako kot vse druge evropske države – evropsko perspektivo in sme zaprositi za članstvo v Uniji, če bo ravnala v skladu z načeli demokracije, spoštovala temeljne svoboščine, človekove pravice in pravice manjšin ter zagotavljala pravno državo; poudarja, da pridružitveni sporazum ter poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini z Evropsko unijo nista povezana s članstvom v Natu;

15.    je seznanjen, da so EU, Ukrajina in Rusija na srečanju v okviru tristranskega dialoga 12. septembra dosegle dogovor; upa, da bo lahko ta dialog osnova za skupne rešitve po mednarodnih standardih in pravilih, obžaluje pa, da skuša Rusija s tristranskim dialogom spodnesti pridružitveni sporazum, namesto da bi pokazala konstruktiven odnos do iskanja izvedljivih skupnih rešitev; glede na to obžaluje odločitev, da se začasno izvajanje poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini zadrži; poudarja, da veljavni dogovor in prihodnja srečanja v okviru tristranskega dialoga Rusiji ne bodo nujno omogočala ponovno odpirati pogajanj o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini; poziva Komisijo, naj čim prej sprejme nov predlog uredbe, s katero bo podaljšala avtonomne trgovinske preferenciale in ki bo začela veljati pred 1. novembrom 2014 ter jo bosta odobrila Evropski parlament in Svet ministrov;

16.    obžaluje, da Rusija izrablja trgovino kot orodje za destabilizacijo te regije – uvedla je namreč več uvoznih prepovedi iz Ukrajine, Moldavije, nedavno pa je preklicala prostotrgovinske sporazume Skupnosti neodvisnih držav z Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo in obenem za proizvode iz teh držav uvedla dajatve iz naslova držav z največ ugodnostmi;

17.    poziva Komisijo, naj začne priprave na tretji ambiciozni sveženj makrofinančne pomoči Ukrajini ter naj prevzame vodilno vlogo pri organizaciji donatorske konference za Ukrajino, ki naj bi potekala konec leta 2014 ter na kateri bi sodelovale mednarodne organizacije, mednarodne finančne institucije in civilna družba; poudarja, kako pomembna je zaveza mednarodne skupnosti, da bo podprla gospodarsko in politično stabilizacijo in reforme v Ukrajini, zlasti v okviru političnega in gospodarskega povezovanja te države z EU, pa tudi verodostojen izredni načrt za obnovo in razvoj regij, ki jih je prizadel konflikt, ter humanitarno in medicinsko pomoč beguncem in razseljenim osebam;

18.    pozdravlja, da se je v okviru skupne varnostne in obrambne politike začela misija za reformo civilne varnosti EUAM Ukrajina; poudarja, da je potrebna korenita reforma policije in pravosodja, povečati je treba preglednost in odgovornost ter izboljšati demokratični in parlamentarni nadzor nad policijo;

19.    poudarja, da so omejeni ukrepi, ki jih je Evropska unija sprejela v odziv na invazijo Rusije na Ukrajino, tudi posledica velike odvisnosti Evropske unije od Ruske federacije pri oskrbi z energijo; je prepričan, da je izjemno pomembno zmanjšati odvisnost EU od Moskve in drugih avtoritarnih režimov ter preučiti možnost popolnega bojkota, hkrati pa poiskati oprijemljive alternative za pomoč tistim državam članicam, ki so trenutno popolnoma odvisne od ruskih dobaviteljev; glede na to poziva Komisijo, naj si prizadeva za dosledno izvajanje tretjega energetskega svežnja in podpre projekte za energetsko učinkovitost, saj tako dodatni plinovodi, kot je Južni tok, ne bodo potrebni, z uporabo obnovljivih virov energije pa bo dosežena dejanska energijska diverzifikacija; poziva države članice, naj svojih javnih podjetij ne vključujejo v projekte z ruskimi podjetji, kot je Južni tok, saj povečujejo evropsko ranljivost in prispevajo k izolaciji Ukrajine;

20.    ob tem poudarja, da so v sklopu okvirnih pogajanj do leta 2030 potrebni ambiciozni in zavezujoči cilji za energetsko učinkovitost (40 %) in obnovljive vire energije (45 %), da bi lahko v teh sektorjih odpirali nova delovna mesta, povečali zanesljivost oskrbe, uresničili svoje podnebne cilje in zmanjšali evropsko odvisnost od uvoza fosilnih goriv; poziva tudi, naj Evropski svet oktobra sprejme ambiciozen in poglobljen krizni načrt za prihodnje mesece, pri tem pa naj vključi tudi stališča zainteresiranih strani in Evropskega parlamenta;

21.    poziva EU, naj razmisli o skladiščenju plina, povezovalnih plinovodih in zmogljivostih za pretok plina v obratni smeri kot strateških sredstvih in naj uredi delež tretjih pogodbenih strani v teh ključnih sektorjih; poleg tega poziva države članice, naj odpovedo načrtovane energetske sporazume z Rusijo, med drugim o jedrskih gorivnih celicah, pošiljkah jedrskih odpadkov ter o plinovodu Južni tok;

22.    pozdravlja prve ukrepe, ki jih je sprejela Komisija, da bi se Ukrajina lahko spoprijela z energetsko krizo, če bi ji Rusija ustavila oskrbo plina, ter poziva Svet in Komisijo, naj še naprej pomagata Kijevu ter ga podpreta v prizadevanjih za rešitev dolgotrajnega plinskega spora z Moskvo;

23.    opozarja na dramatične socialne razmere v tej državi; poziva ukrajinsko vlado, naj v celoti razkrije obveznosti, povezane z dogovorom z Mednarodnim denarnim skladom, ter poziva k spremljevalnim ukrepom, s katerimi bi ublažili sedanje razmere, zlasti za najbolj ranljive sloje prebivalstva; meni, da bi lahko pogoji Mednarodnega denarnega sklada zaostrili notranje napetosti ter povzročili skokovito zmanjšanje plač in števila delovnih mest v javni upravi, zaradi česar bi se lahko kot stranski učinek razmahnila korupcija; poudarja, da je v Ukrajini vse večje tveganje za epidemijo nalezljivih bolezni, saj v državi primanjkuje cepiv zaradi zamud pri javnih razpisih in višjih cen zaradi padca vrednosti ukrajinske valute;

24.    je seznanjen s predhodnim izvedenskim poročilom o nesreči letala MH17 družbe Malaysia Airlines; poziva, naj se izvedencem omogoči popoln in neomejen dostop do območja nesreče, da bodo lahko dokončali preiskavo;

25.    poziva k neodvisni in nepristranski preiskavi tragičnih dogodkov v Odesi 2. maja 2014, v katerih je bilo več smrtnih žrtev, pa tudi drugih zločinov proti človeštvu, ki so se zgodili od novembra 2013; poziva, naj preiskava poteka pod okriljem Sveta Evrope in naj v njej sodelujejo številni mednarodni udeleženci, odgovorne pa naj se privede pred sodišče; je prepričan, da je učinkovita preiskava teh zločinov pogoj, da bodo ukrajinska družba ter družine in znanci žrtev znova zaupali ukrajinskim institucijam;

26.    odobrava, da je Komisija sprejela četrto poročilo o napredku Ukrajine pri izvajanju akcijskega načrta za sprostitev vizumskega režima, in pozdravlja sklep Sveta o začetku druge faze; vztraja, da je treba brezvizumsko ureditev med EU in Ukrajino čim prej uvesti, saj bo to oprijemljiv odgovor na evropske upe ljudi, ki so demonstrirali na trgu Majdan; znova poziva, naj se v vmesnem času uvedejo začasni, zelo poenostavljeni in poceni vizumski postopki;

27.    poziva Komisijo, naj sprejme potrebne izredne ukrepe, s katerimi bo po ruskem embargu na kmetijske proizvode iz EU stabilizirala kmetijske trge, ki jih je ta ukrep prizadel, pri čemer naj da prednost izboljšani uporabi na notranjih trgih in predelavi teh izdelkov, če je mogoče, ter naj se izogiba umiku teh proizvodov s trga (uničenju) in subvencioniranemu izvozu v tretje države, zlasti v države v razvoju; ob tem pričakuje solidarnost in korektno trgovinsko ravnanje tretjih držav, ki so tesno povezane z EU, predvsem držav kandidatk;

28.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.

[1] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0470
[2] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0248
[3] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0457
[4] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0009