Dokument zasedanja

 

16.9.2014                                                                                                                B8‑0128/2014

PREDLOG RESOLUCIJE

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika

o razmerah v Ukrajini in trenutnem stanju odnosov med EU in Rusijo

( 2014/2841(RSP) )

Johannes Cornelis van Baalen, Petras Auštrevičius, Antanas Guoga, Kaja Kallas, Andrus Ansip, Pavel Telička, Nathalie Griesbeck, Juan Carlos Girauta Vidal, Ramon Tremosa i Balcells, Marielle de Sarnez, Marietje Schaake, Ivan Jakovčić, Gérard Deprez, Fredrick Federley, Louis Michel

v imenu skupine ALDE

 

B8‑0128/2014

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Ukrajini in trenutnem stanju odnosov med EU in Rusijo

( 2014/2841(RSP) )

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o evropski sosedski politiki, vzhodnem partnerstvu in Ukrajini, zlasti resolucij z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Ukrajini[1], z dne 13. marca 2014 o invaziji Rusije na Ukrajino[2], z dne 17. aprila 2014 o ruskem pritisku na države vzhodnega partnerstva, zlasti o destabilizaciji vzhodne Ukrajine[3], in z dne 17. julija 2014 o razmerah v Ukrajini[4]

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji, zlasti z dne 6. februarja 2014 o vrhunskem srečanju EU-Rusija[5],

–       ob upoštevanju podpisa končnih delov pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino ter poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini 27. maja 2014 ter odobritvi Evropskega in ukrajinskega parlamenta (verhovna rada) v istem tednu,

–       ob upoštevanju trajajoče zasedbe Krima, hudih bojev na vzhodnem delu Ukrajine in verodostojnih in neovrgljivih dokazov o neposredni vpletenosti ruskih vojaških sil v teh bojih,

–       ob upoštevanju sestrelitve letala malezijske letalske družbe Malaysia Airlines na letu MH17 17. julija, ob kateri se je pokazalo, da konflikt v vzhodni Ukrajini dejansko ogroža splošno varnost v Evropi in ga ne moremo obravnavati le kot regionalnega,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 29. avgusta 2014, sklepov Evropskega sveta o Ukrajini z dne 30. avgusta 2014 in sklepa z dne 5. septembra o nadaljnjih sankcijah proti Ruski federaciji;

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker je oboroženi konflikt na vzhodnem delu Ukrajine povzročil več kot 2600 vojaških in civilnih žrtev, veliko več oseb je bilo ranjenih, več sto tisoč pa jih je zbežalo s svojih domov ali bilo v mesecih trajanja spopadov izpostavljenih nevarnosti; ker gospodarski stroški konflikta, vključno s stroški obnove vzhodnih regij, pomenijo veliko obremenitev za družbeni in gospodarski razvoj Ukrajine;

B.     ker ukrajinske krize ni mogoče rešiti z vojaškimi sredstvi; ker mora glede na to, da gre za notranji družbenopolitični problem, ki je prešel v vojaško agresijo, rešitev temeljiti na političnem dialogu in sporazumu znotraj Ukrajine, v skladu z mirovnim načrtom, ki ga je predstavil predsednik Porošenko, v večji meri vključevati lokalno in regionalno upravljanje ter v celoti spoštovati suverenost, ozemeljsko celovitost, enotnost in neodvisnost Ukrajine;

C.     ker se je sporazum o premirju, ki je bil podpisan v Minsku 5. septembra, do sedaj pretežno spoštoval in ponuja možnost, da bi nasilje ustavili in se usmerili v iskanje politične rešitve konflikta;

D.     ker bi se morali v volilni kampanji za predhodne parlamentarne volitve, ki bodo potekale 26. oktobra, osredotočiti na iskanje konstruktivnih in zanesljivih načinov za zagotovitev enotnosti Ukrajine, hkrati pa zasnovati načrt za celovito prenovo načina upravljanja v Ukrajini, ki bi temeljil na dejanski decentralizaciji države;

E.     ker se je Evropska unija zavezala, da bo še naprej poglabljala in razvijala odnose z Rusijo, in ker sta EU in Rusija že vzpostavili poglobljene in celovite odnose, zlasti v energetskem, gospodarskem in poslovnem sektorju, ter v svetovnem gospodarstvu postali povezani in medsebojno odvisni;

F.     ker se v sedanji krizi – in ob resni zaskrbljenosti zaradi notranjih dogodkov v Ruski federaciji v zvezi s spoštovanjem demokratičnih načel, temeljnih pravic in pravne države, pa tudi mednarodnih pogodb in obveznosti – odnosi med EU in Rusijo ne morejo več razvijati po običajnem scenariju, saj je sedanji konflikt največji evropski varnostni izziv v povojnem obdobju in zahteva enotno in trdno stališče vseh držav članic EU;

G.     ker Evropska unija še naprej obsoja nezakonito priključitev avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol ter je ne bo priznala;

1.      izraža sožalje ob civilnih in vojaških žrtvah bojev na vzhodnem delu Ukrajine, med katerimi so tudi številne civilne žrtve sestrelitve letala malezijske letalske družbe Malaysia Airlines na letu MH17, ter izraža solidarnost s številnimi razseljenimi osebami po vsej Ukrajini in begunci, ki so morali zbežati iz države;

2.      ponovno obsoja vojaški in kateri koli drug vdor Rusije na ozemlje Ukrajine, močno politično podporo, ki jo je rusko vodstvo nudilo separatističnim silam, ter vojaško podporo ruskih varnostnih sil tem separatistom; poudarja, da ti ukrepi ruskega vodstva ne ogrožajo le enotnosti in neodvisnosti Ukrajine, ampak tudi celotne evropske celine;

3.      poziva Rusko federacijo in vse druge subjekte, ki nimajo dovoljenja Ukrajine, naj nemudoma umaknejo svoje čete z ukrajinskega ozemlja, omejijo sile, ki so nameščene vzdolž meje z Ukrajino, ter čim prej začnejo popoln umik vseh svojih sil;

4.      izraža polno podporo sporazumu o premirju, ki je bil dosežen 5. septembra v Minsku, in vse strani poziva, naj ga spoštujejo in se vzdržijo vseh dejavnosti ali korakov, ki bi ga ogrozili; poudarja, da je konec nasilja le začetek političnega procesa, ki vodi k rešitvi konflikta;

5.      poziva Rusijo, naj sprejme nujne ukrepe za nadzor svojih meja z Ukrajino, prepreči vse vdore nezakonitih bojevnikov, orožja in opreme, da bi v celoti ustavila nadaljnjo infiltracijo na ukrajinsko ozemlje; poudarja, da mora Ruska federacija na Krimu v celoti zagotavljati varstvo vseh manjšin, vse dokler je Rusija tam navzoča kot okupacijska sila;

 

6.      poziva rusko vodstvo, naj izkoristi vpliv, ki ga ima med vzhodnimi Ukrajinci in tujci, ter jih prepriča, da bodo odložili orožje in se usmerili v iskanje politične rešitve konflikta; je globoko prepričan, da je konflikt mogoče rešiti le sporazumno; poziva obe strani, naj v interesu miru in sprave nehata uporabljati vojno retoriko;

7.      poudarja, da bo morala katera koli politična rešitev konflikta spoštovati suverenost, ozemeljsko celovitost, enotnost in neodvisnost Ukrajine; poudarja, da morata biti EU in Svet Evrope pripravljena nuditi pomoč in strokovno znanje pri pripravi bolj decentralizirane oblike upravljanja v Ukrajini; poudarja, da pri odločitvah Ukrajine na področju zunanje politike separatisti v nobenem primeru ne bi smeli imeti pravice do veta;

8.      poziva k izpustitvi vseh nezakonito pridržanih oseb v Ukrajini, pa tudi tistih, ki naj bi bile premeščene v Rusijo, saj bi to bil pomemben ukrep za krepitev zaupanja; opozarja zlasti na primer ukrajinske prostovoljke Nadežde Savčenko, ki so jo junija ugrabili separatisti, nato pa je bila premeščena v Rusijo in je še vedno priprta;

9.      poziva Svet in države članice, naj se ne odločijo za ustavitev sankcij, vse dokler ne ocenijo, da je prišlo v mirovnem procesu v Ukrajini do vidnega napredka, ter naj bodo še naprej pripravljene na uvedbo novih sankcij proti Rusiji, če bi ta sprejela kakršne koli ukrepe, ki bi ogrozili sporazum o premirju ali še povečali napetosti v Ukrajini; pozdravlja, da so 12. septembra začele veljati dodatne sankcije, usmerjene proti več ruskim posameznikom in podjetjem;

10.    poudarja, da je sedanje poslabšanje odnosov med EU in Rusijo posledica dolgotrajnega procesa ter sprejetih odločitev Rusije na področju notranje in zunanje politike;

11.    poudarja tudi, da je srednjeročna in dolgoročna politična in gospodarska stabilnost v Rusiji odvisna od vzpostavitve prave demokracije ter da bo prihodnji razvoj odnosov med EU in Rusijo odvisen od prizadevanj za krepitev demokracije, pravne države in spoštovanja temeljnih pravic v Rusiji; poziva, naj bo Evropska unija še naprej zavezana dobrim odnosom in konstruktivnemu sodelovanju z Rusijo, če bo ta spoštovala zaveze, ki jih ima kot stalna članica varnostnega sveta ZN ter kot članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi;

12.    obžaluje tudi, da rusko vodstvo obravnava vzhodno partnerstvo EU kot grožnjo svojim političnim in gospodarskim interesom; poudarja, da bo, prav nasprotno, Rusija imela korist od večjega obsega trgovinskih in gospodarskih dejavnosti, njena varnost pa se bo ob stabilnih in predvidljivih razmerah v soseščini okrepila; opozarja, da črno-bel zgodovinski in politični svetovni nazor, ki ga uveljavlja Kremelj in uradni državni mediji, pomeni resen problem ne le za sosednje države Rusije, pač pa tudi za njeno notranjo stabilnost ter politični in gospodarski razvoj;

13.    pozdravlja odločitev francoske vlade, da ustavi dostavo nosilk helikopterjev Mistral, in države članice poziva, naj ravnajo podobno pri izvoznih proizvodih, ki niso zajeti v sklepe EU o sankcijah, zlasti pri orožju in materialov z dvojno rabo;

14.    poziva Komisijo, naj pozorno spremlja posledice tako imenovanih povračilnih sankcij Rusije ter brez odlašanja sprejme ukrepe za pomoč proizvajalcem, ki so jih prizadele ruske trgovinske omejitve;

15.    poudarja, da bi morala EU sprejeti nujne ukrepe, da bi zmanjšala svojo odvisnost od ruskih fosilnih goriv, zlasti premoga in plina, ter od urana; meni, da bi morala vzpostavitev evropske energetske unije prinesti energetsko neodvisnost od Rusije;

16.    poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj nemudoma pripravita celovit in ambiciozen sveženj finančne podpore in pomoči za Ukrajino, zlasti za ljudi v vzhodni Ukrajini, da bi podprli prizadevanja za politično rešitev in nacionalno spravo; Komisijo poziva tudi, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi zagotovila nemoteno in pravočasno izvajanje pridružitvenega sporazuma z Ukrajino, saj je to ključni instrument za razvoj odnosov med EU in Ukrajino v vseh opredeljenih smereh; je seznanjen z odločitvijo z dne 12. septembra, da se izvajanje poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini odloži za eno leto in da EU hkrati ohrani preferencialni trgovinski režim za Ukrajino;

17.    upa, da se bodo v volilni kampanji za predhodne parlamentarne volitve, ki bodo potekale 26. oktobra, še okrepila prizadevanja v zvezi z ambicioznim programom reform, usmerjenim v EU, da bi dosegli krepitev pravne države, odpravo nekaznovanja in korupcije ter zagotovitev spoštovanja mednarodnih standardov na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti v zvezi z obravnavo kulturnih, verskih in etničnih manjšin;

18.    ugotavlja, da čeprav sporazum o premirju vključuje določbe o nekaznovanju oseb, udeleženih v konfliktu v vzhodnem delu Ukrajine, takšne odločitve ni mogoče sprejeti v zvezi z vojnimi zločini, kot je sestrelitev letala malezijske družbe Malaysia Airlines na letu MH17; poudarja, da je treba storilcem sestrelitve soditi pred ukrajinskim ali mednarodnim sodiščem;

19.    podpira vse ukrepe, namenjene obnovi infrastrukture na območjih vzhodne Ukrajine, ki so jih prizadele vojne operacije; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo obseg humanitarne pomoči ljudem v Ukrajini, ki jo potrebujejo;

20.    odločno obsoja nezakonito ugrabitev uradnika pri službi za notranjo varnost Estonije Estona Kohverja , ki jo je na estonskem ozemlju izvedla zvezna varnostna služba Ruske federacije; poziva ruske oblasti, naj Estonu Kohverju zagotovijo neovirane in redne stike z uradnimi predstavniki Estonije, v času njegovega bivanja na ruskem ozemlju poskrbijo za njegovo dobro počutje in varnost ter ga brez odlašanja izpustijo in mu omogočijo varno vrnitev v Estonijo; poudarja, da je solidarnost EU in Nata potrebna zlasti v sedanjih okoliščinah, v katerih ruske oblasti poskušajo Estona Kohverja prikazati kot sodelavca v dejavnostih Nata proti Rusiji;

21.    podpira prizadevanja Evropske agencije za varnost v letalstvu, da bi oblikovala bolj usklajen model za oceno tveganja za letalske poti, ki potekajo prek območij konfliktov, ter agencijo, Komisijo in države članice poziva, naj sodelujejo pri vzpostavitvi učinkovitega sistema za opozarjanje na tveganja v globalnem obsegu;

22.    je seznanjen z vlogo, ki sta jo odigrala francoski in nemški zunanji minister pri diplomatskih prizadevanjih za rešitev konflikta; obžaluje pa opazno odsotnost visoke predstavnice EU in poudarja, da je del njene vloge tudi, da v kriznih razmerah nastopa kot vidna in odločna javna osebnost;

23.    poziva k večji usklajenosti politične odgovornosti EU v odnosih z Rusijo v novem mandatu Komisije, v katerem bi morala imeti visoka predstavnica/podpredsednica jasno določeno in osrednjo vlogo, države članice pa bi se morale zavezati, da bodo v odnosih z Rusijo nastopale z enotnim stališčem; poziva bodočo visoko predstavnico, naj kot nujno zadevo sproži pregled evropske varnostne strategije v luči nedavnih dogodkov, in predlaga nadaljnje ukrepe, s katerimi bi izboljšali učinkovitost skupne zunanje in varnostne politike, pa tudi sposobnost EU za ukrepanje;

24.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije ter Svetu Evrope.

[1] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0170
[2] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0248
[3] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0457
[4] Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0009
[5] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0101