Dokument zasedanja

 

12.1.2015                                                                                                                B8-0037/2015

PREDLOG RESOLUCIJE

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 37(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo

o delovnem programu Komisije za leto 2015

( 2014/2829(RSP) )

Vicky Ford

v imenu skupine ECR

 

B8-0037/2015

Resolucija Evropskega parlamenta o delovnem programu Komisije za leto 2015

( 2014/2829(RSP) )

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju naslednjega sporočila o delovnem programu Komisije za leto 2015 in njegovih treh prilog:

•     Nove pobude,

•     Seznam umikov ali sprememb predlogov v obravnavi,

•     Ukrepi na podlagi programa REFIT,

–       ob upoštevanju političnih smernic predsednika Evropske komisije,

–       ob upoštevanju strategije Evropa 2020,

–       ob upoštevanju sedanjega okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo, zlasti njegove priloge 4,

–       ob upoštevanju člena 37(3) Poslovnika,

A.     ker je Evropa udeležena v svetovni tekmi, kjer bodo samo konkurenčna gospodarstva zmožna ustvarjati nova delovna mesta in zviševati življenjski standard svojih državljanov;

B.     ker se Evropska unija sooča z globoko krizo konkurenčnosti v vse močnejšem svetovnem gospodarstvu;

C.     ker je rast na večini drugih svetovnih območij hitrejša, povečujeta pa se tudi produktivnost in obseg inovacij;

D.     ker je javna dolžniška kriza v evroobmočju močno škodila evropskemu gospodarstvu in je milijone ljudi potisnila v veliko stisko;

E.     ker so rezultati evropskih volitev v številnih državah pokazali na splošno nezadovoljstvo s številnimi vidiki EU in opozorili na potrebo po reformah;

DEL 1: SPLOŠNE UGOTOVITVE O DELOVNEM PROGRAMU KOMISIJE ZA LETO 2015

 

1.      pozdravlja, da se Komisija v delovnem programu za leto 2015 zavzema za boljšo zakonodajo, subsidiarnost in preglednost, ter podpira načelo politične diskontinuitete in umik številnih pobud; se strinja, da bi se morali osredotočiti na pobude, ki bodo prinesle rast in delovna mesta in ki bodo omogočile uspešnost podjetij; meni, da mora biti najpomembnejša prednostna naloga zagotoviti, da bodo sedanje politike pozitivno vplivale na konkurenčnost ter da se bodo pravilno izvajale in ustrezale svojemu namenu; poziva Komisijo, naj določi ambiciozen, vendar uresničljiv cilj glede zmanjševanja birokracije;

2.      meni, da bi morali vsi zakonodajni predlogi, preden jih Komisija predloži, uspešno prestati preskus konkurenčnosti, in sicer bi moral biti njihov učinek na konkurenčnost dokazano neto pozitiven;

3.      poudarja, da čeprav so potrebne dobro usmerjene javne naložbe, na primer za izboljšanje izobraževalnih standardov in razvoj infrastrukture, dolgoročne rasti ne bomo dosegli s povečevanjem javnih odhodkov z večjo davčno obremenitvijo že tako obremenjenih posameznikov in podjetij, ali celo z nadaljnjim izposojanjem denarja, ki ga bodo morale poplačati prihodnje generacije; poudarja, da je pomembno vzpostaviti prave pogoje za vzpodbujanje naložb zasebnega sektorja, saj so ključne za dolgoročno gospodarsko okrevanje v Evropi;

4.      podpira strategijo rasti, ki si bo prizadevala za vzpostavitev pravega političnega okvira, da bodo lahko podjetja in podjetniki uspešno delovali in ustvarjali delovna mesta in blaginjo ter zviševali življenjski standard; ugotavlja, da je bila pot v prihodnost začrtana že v strategiji Evropa 2020, obžaluje pa, da ni politične volje, da bi jo zares zagnali in zagotovili njeno polno izvajanje;

5.      opozarja, da države članice pri prizadevanjih, da bi obvladale svojo javno porabo, ne morejo izvzeti evropske javne porabe, in vztraja, da je treba proračun Unije zmanjšati, da bi zmanjšali fiskalno breme davkoplačevalcev; meni, da bi bilo treba proračun EU nameniti predvsem za pomoč državam članicam pri reševanju strukturnih težav, zlasti v zvezi z izgubo konkurenčnosti in vse večjo brezposelnostjo, ki ji je sledila; vztraja, da je treba zmanjšati porabo, namenjeno upravi EU (na primer tako, da Parlamentu ne bi bilo več treba zasedati v Strasbourgu), in doseči pravo zmanjšanje proračuna EU;

6.      še naprej zagovarja načelo evropske dodane vrednosti, ki bi morala biti temelj vseh odhodkov, pri katerih je prav tako treba upoštevati načelo uspešnosti, učinkovitosti in stroškovne učinkovitosti, hkrati pa spoštovati načelo subsidiarnosti, kot je opredeljeno v členu 5 PEU in potrjeno v Protokolu 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji;

7.      obžaluje, da Komisija v delovnem programu subsidiarnosti ni podrobneje obravnavala; je prepričan, da bi Evropska unija ubrala pot, ki bi ji bili narodi evropskih držav bolj naklonjeni, če bi se ravnala po tem načelu, ne pa po načelu „vse tesnejše zveze“; predlaga, naj Komisija pravočasno ugotovi, kako bi v večji meri upoštevala načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter se po njiju ravnala, zlasti pa kako bi se takšna politika lahko odražala v njenem sodelovanju z nacionalnimi parlamenti; vztraja, da obravnava težav v zvezi z ekonomskim upravljanjem ne bi smela biti krinka za centralizacijo socialne politike in politike zaposlovanja;

8.      močno obžaluje, da nova Komisija dozdevno obravnava doseganje učinkovitega upravljanja razpoložljivih sredstev Evropske unije kot manj pomembno nalogo, zlasti pa si nikakor ne prizadeva, da bi od Evropskega računskega sodišča pridobila izjavo o zanesljivosti brez pridržka; obsoja, da nova Komisija nima komisarja, pristojnega izključno za proračunski nadzor, kar je Parlament večkrat zahteval; meni, da neimenovanje komisarja s to pristojnostjo dokazuje, da se nova Komisija bodisi ne zaveda ogromne razsežnosti izzivov, s katerimi se sooča, ali pa nima interesa, da bi se s tem ukvarjala; ponovno poziva Komisijo, naj si po najboljših močeh prizadeva, da bo lahko nadaljevala uvajanje standardiziranih izjav o državnem upravljanju, ki bodo zajemale sredstva EU za deljeno upravljanje in ki jih bodo države članice podpisale na ustrezni politični ravni; opozarja, kako pomembno je sistematično, redno in neodvisno ocenjevanje, da se zagotovi, da bomo pri vsej porabi dosegli želene rezultate na stroškovno učinkovit način;

DEL 2: SPECIFIČNI PREDLOGI ZA DELOVNI PROGRAM

Nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe

9.      meni, da bi morala Komisija za zagotovitev bolj prijaznega okolja za ustvarjanje delovnih mest pomagati državam članicam izvesti potrebne reforme za obravnavanje naslednjih dejavnikov: neusklajenost med ponudbo spretnosti in njihovim povpraševanje, podjetništvo, demografske razmere, dostop na trg, dostop do financiranja, togost trga dela, upravni stroški in boljša zakonodaja;

10.    ponovno poudarja, kako pomembno je poglobiti enotni trg, in poziva Komisijo, naj pri prizadevanjih za boljšo zakonodajo zagotovi zdravo evropsko poslovno okolje, zmanjšanje birokracije, odpravo regulativnih bremen in ovir za naložbe ter spodbujanje čim manjšega obsega nove zakonodaje;

11.    pozdravlja poudarek na naložbah zasebnega sektorja in poziva k nadaljnjemu odpravljanju ovir za naložbe po vsej Uniji, zlasti za mala in srednja podjetja;

12.    pozdravlja, da je politična prednostna naloga Komisije zmanjšanje regulativnega bremena, in jo poziva, naj v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) hitro uresniči zaveze, ki jih je dala v sporočilu;

13.    opozarja, kako pomembno je, da vsi regulativni in zakonodajni predlogi temeljijo na preverjenih izkušnjah podjetij in drugih strokovnjakov ter zainteresiranih skupin, predsednika Komisije pa poziva, naj izpolni svojo obljubo, da bo ohranil službo glavnega znanstvenega svetovalca;

14.    je seznanjen z ukrepi Komisije v zvezi z rezultati pregleda 10 predpisov, ki najbolj obremenjujejo mala in srednja podjetja; kar bo podjetjem pomagalo ustvariti več zaposlitvenih možnosti; meni, da bi Komisija morala nujno dati prednost izboljšanju teh predpisov z upoštevanjem težav, ki zadevajo mala in srednja podjetja; meni, da je treba zagotoviti, da bodo EU in države članice v političnem procesu upoštevale posebne potrebe podjetij, zlasti malih, srednjih in mikropodjetij, ter preučile podporne ukrepe zanje;

15.    opozarja na nedavni trend, ko podjetja svojo proizvodnjo in storitve selijo nazaj v Evropo, in na možnosti za nova delovna mesta, ki jih ta prinaša; poziva Komisijo, naj preuči, kako lahko EU podjetjem pomaga izkoristiti možnosti v zvezi s to selitvijo nazaj;

16.    je seznanjen, da namerava Komisija posodobiti pravila o avtorskih pravicah; kljub temu zahteva, da se pri vseh reformah na tem področju upošteva načelo subsidiarnosti ter da se polna pozornost posveti kulturnim posledicam, enakopravnemu dostopu in načelu, da če obstaja dobra praksa, pri kateri je razmerje med imetniki pravic in komercialnimi uporabniki teh pravic zadovoljivo, bi morali takšno ureditev spoštovati in omogočiti, da se še naprej nemoteno uporablja;

17.    odločno poziva, naj bo Evropski sklad za strateške naložbe zasnovan tako, da bo dopolnjeval strukturne sklade, in opozarja, da bi morali biti vsi inovativni finančni instrumenti, katerih uporaba skupaj s skladom se bo spodbujala, da bi se povečal učinek strukturnih skladov, zasnovani trajnostno, da bi se v celoti upoštevali interesi regij; poziva, naj bo sklad zasnovan tako, da ne bo prišlo do nacionalizacije izgub in privatizacije dobičkov;

18.    pozdravlja odločno zavezo Komisije v zvezi z boljšo pripravo zakonodaje in programom REFIT; podpira preverjanje ustreznosti in poziva Komisijo, naj mu posveti večjo pozornost; meni, da je pristop v delovnem programu, s katerim naj bi se „rešili navlake“, vzpodbuden, in da je na številnih političnih področjih potreben prav nov začetek; opozarja, da v primeru umika predlogov, ki naj bi jih nadomestili z novimi, nove pobude ne bi smele prinesti še večjih bremen za ljudi in podjetja, ki jih zadevajo;

19.    podpira nenehen razvoj in posodabljanje zakonodaje EU o intelektualni lastnini, zlasti prizadevanja za boljše uveljavljanje avtorskih pravic; namerava podrobno preučiti predloge Komisije na tem področju, v skladu s ciljem, da bi olajšali rast in dokončanje enotnega digitalnega trga; želi spomniti Komisijo, da je treba vzpostaviti pravo ravnotežje med interesi vseh akterjev, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, povezanimi z avtorskimi pravicami, in da brez tega, da se ustrezno zagotovi spoštovanje pravic intelektualne lastnine, od njih ne bodo imeli koristi vsi, ki jih to zadeva;

20.    pozdravlja poudarek na naložbah zasebnega sektorja in poziva k nadaljnjemu odpravljanju ovir za naložbe po vsej Uniji; pozdravlja umik predloga o odškodninskih shemah za vlagatelje; podpira ukrepe za maloprodajne finančne storitve, ki naj bi prinesli več koristi za potrošnike;

21.    meni, da bi bilo treba pozorno spremljati zunanje dejavnike razvoja v tem finančnem sektorju; je zaskrbljen zaradi oblikovanja različnih standardov med enakopravnimi konkurenti, kar je posledica standardizacije finančnih regulacij; je seznanjen z znatnim napredkom, ki je bil dosežen pri bančni regulaciji EU od leta 2008, zlasti v letu 2013; meni, da bi bilo treba opraviti celovito analizo konkurenčnih vidikov te obsežne nove finančne regulacije EU;

Povezan enotni digitalni trg

22.    odločno podpira prednostno obravnavo enotnega digitalnega trga, saj digitalne dejavnosti prinašajo možnosti za nova delovna mesta, rast, inovacije in konkurenčnost; se zaveda, da je treba obravnavati naslednje teme: zaupanje, zasebnost in varstvo podatkov, kibernetski kriminal in varnost, dostopnost, digitalnih vsebin in avtorske pravice, interoperabilnost in standardi, elektronska plačila, elektronsko sklepanje pogodb, objavljanje razpisov in izdajanje računov, elektronska uprava, digitalna infrastruktura, elektronsko javno naročanje, informacije javnega sektorja in prostodostopni podatki, gostovanje in spletni posredniki;

23.    odločno podpira nove zakonodajne in nezakonodajne pobude na področju enotnega digitalnega trga, ki so usmerjene v rast, in meni, da bi morale biti te pobude vključene v akt za enotni digitalni trg; poudarja, da bi bilo treba tako kot v aktih za enotni trg v aktu za digitalni enotni trg dati prednost nezakonodajnim in zakonodajnim pobudam, ki imajo največji potencial za ustvarjanje rasti, delovnih mest in konkurenčnosti, vključno z elektronskim trgovanjem;

24.    pozdravlja zavezo Komisije, da bo odpravila omejitve elektronskega trgovanja, saj lahko potrošniki prihranili več kot 11,7 milijarde EUR letno, če bi imeli pri spletnem kupovanju večjo izbiro blaga in storitev; v zvezi s tem opozarja na ugotovitve, da so med ovirami za enotni digitalni trg težave, povezane z izključno spletnimi storitvami, dostopom do spletnih vsebin, preprečevanjem goljufij, registracijo na spletiščih, prodajnimi akcijami in označevanjem;

25.    opozarja na svojo resolucijo o enotnem digitalnem trgu, ki jo je sprejel z veliko večino in v kateri je navedel ključna področja rasti, ki bi jih bilo treba obravnavati v zvezi z enotnim digitalnim trgom, vključno z elektronskim trgovanjem, masovnimi podatki in računalništvom v oblaku; želi spomniti, da v resoluciji opozarja tudi na bistven pomen dostopnosti in spletne varnosti;

26.    z zanimanjem pričakuje strategijo Komisije, v kateri bo opredelila glavne izzive pri oblikovanju varnega, zanesljivega in dinamičnega enotnega digitalnega trga; v njej bi pozdravil zlasti poenostavitve za potrošnike pri elektronskem kupovanju, vendar se hkrati zaveda, da je ob tem pomembno potrošnikom zagotoviti enako stopnjo varnosti kot na tradicionalnem trgu;

27.    podpira prizadevanja Komisije za zaključek pogajanj o uredbi o varstvu podatkov in se v zvezi s tem zavzema, da bi bile vse reforme zakonodaje o varstvu podatkov sorazmerne in izvedljive ter da bi zaščitile tako potrošnika kot pravico do zasebnosti, hkrati pa omogočile razcvet podjetij, gospodarstva in inovacij;

28.    poziva k spremljanju trendov v ponudbi storitev pri pričakovani telekomunikacijski reformi, posebna pozornost pa naj se nameni zlasti ponudbam za pakete vsebine in storitev, da bi velikim operaterjem preprečili zlorabo prevladujočega položaja na škodo potrošnikov;

29.    opozarja, da bi morali v pogajanjih o svežnju o povezani celini dati prednost nespornim vsebinam v zvezi s potrošniškimi pogodbami in podatkovni porabi, da bi lahko dosegli napredek;

30.    opozarja na pomembne pomisleke v zvezi z davčnimi ukrepi v digitalnem gospodarstvu, zlasti v zvezi z davkom na dodano vrednost (DDV) in minimalno ureditvijo „vse na enem mestu“, ki zadevajo predvsem mikropodjetja, Komisijo pa poziva, naj nemudoma ponovno preuči, ali je prag za ta podjetja potreben;

Odporna energijska unija s politiko podnebnih sprememb, ki je usmerjena v prihodnost

31.    poudarja pomen cenovno dostopne, trajnostne in zanesljive oskrbe z energijo; meni, da je politika konkurence bistvenega pomena pri spodbujanju ločevanja dejavnosti in odpravljanju sedanje razdrobljenosti trga; se zaveda, da je treba na tem področju zagotoviti regulacijo državne pomoči z enakim pristopom kot na drugih področjih;

32.    glede na razvoj dogodkov v Ukrajini poudarja, da je treba zanesljivost oskrbe z energijo okrepiti z več ukrepi iz sklopa različnih možnih rešitev, kot so diverzifikacija dobaviteljev, povečanje energetske učinkovitosti za manjšo porabo, povečana uporaba domačih virov energije, pa tudi obsežne naložbe v infrastrukturo; poziva k obrazložitvi zamisli o skupni nabavi plina in drugih energetskih proizvodov; opozarja, da je treba pri nadaljnjem sodelovanju v pogajanjih v zvezi z energetiko upoštevati krepitev konkurence na notranjem trgu, saj je ta ključna za dolgoročno zanesljivo oskrbo in prispeva tudi k doseganju ciljev diverzifikacije;

33.    pričakuje pripravo predlogov, v katerih bo podrobneje predstavljena energijska unija in podpira prizadevanja za boljše delovanje notranjega energetskega trga in ukrepe za izboljšanje čezmejne infrastrukture, npr. povezovalnih daljnovodov, v ta namen; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo razvoj domačih virov energije ključen sestavni del energijske unije, hkrati pa jo želi spomniti, da so države članice same pristojne, da odločajo o svoji mešanici energijskih virov, in da je treba pri prihodnjih politikah dekarbonizacije in zmanjšanja emisij upoštevati potrebo po zagotovitvi zanesljive oskrbe z energijo in po diverzifikaciji, ne pa le potrebo po trajnosti, kot se je dogajalo prej;

34.    v zvezi s strateškim okvirom energijske unije je seznanjen z nedavno sklenitvijo sporazuma o podnebni in energetski politiki za leto 2030 na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta in pozdravlja zlasti, da v njem ni zavezujočih ciljev za posamezne države članice v zvezi obnovljivimi viri, saj so se sedanji cilji izkazali za toge in drage ter so zadušili naložbe v druge nizkoogljične energetske tehnologije, kot je zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida; vseeno vztraja, da je treba na tem področju nujno ohraniti določbe za zaščito industrijskih sektorjev, v katerih obstaja nevarnost selitev virov CO2;

35.    je seznanjen, da bo Komisija ponovno preučila postopek odločanja za odobritev gensko spremenjenih organizmov (GSO); meni, da je v letu 2015 še prezgodaj za kakršne koli predloge sprememb pravnega okvira o gensko spremenjenih organizmih, saj je treba najprej oceniti učinek spremenjene Direktive o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (2001/18/ES);

36.    je seznanjen z zavezo prvega podpredsednika Fransa Timmemansa, da bo ohranil predlog direktive o nacionalnih zgornjih mejah za emisije in predložil spremenjene predloge, ki bodo bolj usklajeni s svežnjem ukrepov podnebne in energetske politike do leta 2030 in ki bodo zmanjšali upravno breme, saj je bistveno ukrepati na področju kakovosti zraka, ki je med pomembnimi vidiki javnega zdravja, nujno pa je tudi izpolniti zahteve glede omejitev za leto 2020; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse dodatne spremembe dosledno v skladu z agendo za pametno pravno ureditev in da bodo omogočile boljše izvajanje; zahteva, da odločitev za spremembo izvornih predlogov ne povzroči nepotrebnih zamud;

37.    meni, da so lahko naložbe v krožno gospodarstvo v celoti skladne z agendo Komisije za delovna mesta, rast in konkurenčnost in lahko ustvarijo razmere, ki bodo koristne za vse udeležene strani; zato odločno poziva Komisijo, naj si skupaj z državami članicami prizadeva za doseganje teh ciljev in po trebi ponovno razmisli o umiku zadevnega predloga;

38.    poziva Komisijo, naj podrobneje predstavi časovni razpored in postopek v zvezi z umikom in sprejetjem novega spremenjenega zakonodajnega predloga o krožnem gospodarstvu;

39.    poziva Komisijo, naj umakne predloga za okvirno direktivo o tleh in direktivo o dostopu do sodnega varstva v okoljskih zadevah, saj bi z njima evropskim podjetjem naložili nepotrebno finančno in upravno breme ter tako ogrozili rast in delovna mesta;

Bolj povezan in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo

40.    pozdravlja načrt Komisije, da bo pripravila strategijo za notranji trg blaga in storitev, da bi se izboljšalo vzajemno priznavanje in še bolj okrepili ključni industrijski in storitveni sektorji z največjim gospodarskim potencialom, kot so sektorji poslovnih storitev, gradnje, maloprodaje, reguliranih poklicev ter kombinirane ponudbe blaga in storitev;

41.    odločno podpira odločitev Komisije, da bo umaknila in spremenila predlog o skupnem evropskem prodajnem pravu; se zaveda, da je sedanji predlog sprožil pomisleke pri nekaterih potrošniških organizacijah, in meni, da bi moral spremenjeni predlog temeljiti na vzorčnih pogodbah, ki bi jih potrošniki in podjetja lažje razumeli; v zvezi z omenjenim predlogom se prav tako zaveda, da je bistveno potrošnikom na spletu zagotoviti enako stopnjo varnosti kot na nespletnem tradicionalnem trgu;

42.    opozarja, kako pomembno je izvajati veljavna pravila o enotnem trgu, oceniti probleme pri izvajanju ter preučiti obstoječe ovire in možnosti, ob tem pa zagotoviti oceno učinka vseh novih ukrepov, ki morajo biti uporabni tudi v prihodnosti in ustrezni za digitalno dobo;

43.    poziva Svet in Komisijo, naj še bolj okrepita izvajanje in izvrševanje sprejete zakonodaje o enotnem trgu, zlasti v zvezi s sektorjem blaga in storitev, ter naj bolj uporabljata načeli vzajemnega ocenjevanja in vzajemnega priznavanja;

44.    poziva k večji uporabi preizkusa sorazmernosti, povezanega s postopkom vzajemnega ocenjevanja, da bi ugotovili, kateri predpisi so nesorazmerni in ovirajo izvajanje storitev, takšna zakonodaja pa naj se razveljavi, če dovolj veliko število držav članic oceni, da je to potrebno;

45.    poziva k odpravi preverjanja gospodarskih potreb, ki bi se lahko uporabilo za omejevanje dostopa na trg;

46.    opozarja na vlogo javnega naročanja pri spodbujanju inovacij in dostopa na trg, ki je ključen;

47.    poziva Komisijo, naj okrepi vlogo enotnih kontaktnih točk, da bodo lahko pomagale ponudnikom storitev v zvezi z morebitnimi vprašanji pri ustanavljanju sedeža v drugi državi članici (torej ne le tistim, ki jih zajema direktiva o storitvah), vključno z zagotavljanjem informacij o veljavnem davčnem sistemu;

48.    podpira pobude, ki prispevajo k pomladitvi industrijske baze evropskih držav, saj ta potrebuje podporo pri raziskavah in inovacijah ter dostopu do financ, pa tudi boljši regulativni okvir, ki bi podjetjem omogočil večjo prožnost; z zanimanjem pričakuje predlog posebnih ukrepov, s katerimi naj bi olajšali regulativno in upravno breme malih in srednjih podjetij;

49.    opozarja na neprekinjeno izvajanje programa Obzorje 2020, zlasti na večja prizadevanja, da bi se vrhunske raziskave usmerile v proizvode in storitve, ki bi lahko oživile konkurenčnost evropskih gospodarstev;

50.    je seznanjen, da namerava Komisija umakniti predlog o zemeljski oskrbi zrakoplova, in poudarja, da bi morali z novim predlogom za to področje odpraviti monopole, ki še vedno obstajajo na nekaterih večjih letališčih v EU, pri čemer bi morali ustrezno upoštevati države članice, kjer so te storitve že liberalizirane; poziva, naj se večja liberalizacija in konkurenca dosežeta z večjim številom ponudnikov storitev na večjih letališčih v EU, saj bo to povečalo učinkovitost in kakovost letaliških operacij in zmanjšalo dajatve za uporabnike letališč in potnike; hkrati pa poudarja, da novi predlog ne bi smel vplivati na socialne vidike, zlasti na premestitev osebja, pa tudi ne na določanje in uveljavljanje minimalnih standardov kakovosti za storitve na področju zemeljske oskrbe zrakoplova;

51.    je zaskrbljen zaradi nejasnosti in nepreglednosti regulativnega okvira in odločanja o dodeljevanju naložb v naložbenem načrtu za Evropo v zvezi s projekti za prometno infrastrukturo: podarja, da je jasnost pomembna, saj bo sklad olajšal zasebne naložbe v varnejše projekte za prometno infrastrukturo, zlasti v industrijske centre, hkrati pa se zaveda, da so splošni cilji in prednostne naloge financiranja v okviru vseevropskih prometnih omrežij in instrumenta za povezovanje Evrope naslednji: da se zagotovijo sredstva EU manj dobičkonosnim čezmejnim projektom skupnega interesa (okoli devet koridorjev jedrnega omrežja), da se razvije celovito večmodalno prometno omrežje EU in da se rešijo težave v zvezi s pomanjkanjem ustrezne infrastrukture in dostopnosti in nizko interoperabilnostjo med različnimi deli in regijami EU;

52.    opozarja, da Ruska federacija še vedno ne spoštuje dogovora o postopni odpravi taks za prelete Sibirije in da je Rusija v zvezi z nedavnimi sankcijami EU proti njej zagrozila, da bo evropskim letalskim prevoznikom prepovedala uporabo sibirskega zračnega prostora; poziva Komisijo, naj uvede učinkovite pravne ukrepe (vključno s povračilnimi ukrepi prepovedi ali omejitve uporabe zračnega prostora Unije za letalske prevoznike iz Ruske federacije), ki bi Rusijo prisilili, da bi prenehala nezakonito zaračunavati takse, ki pomenijo diskriminacijo letalskih prevoznikov iz Unije in ovirajo svobodno in pošteno konkurenco med letalskimi prevozniki na linijah med EU in Azijo;

53.    se strinja z umikom zastaranega predloga o pristojbinah za varovanje v letalstvu; se strinja, da morajo biti te pristojbine poštene in sorazmerne, vendar dvomi v prihodnost tega predloga, saj so z njim povezane številne težave, tudi v zvezi s področjem uporabe direktive, vprašanji glede povezanosti s stroški in državnim financiranjem; meni, da bi morali skupna načela o zaračunavanju pristojbin za varovanje na letališčih Skupnosti uskladiti z direktivo o letaliških pristojbinah;

Bolj poglobljena in pravičnejša ekonomska in monetarna unija

54.    poudarja, da je subsidiarnost na področju obdavčevanja bistvena za demokratično in gospodarsko zdravje Evrope; zavrača vse poskuse, da bi skrbi, povezane z gospodarskim upravljanjem, izrabili kot izgovor za uvedbo davčne politike na ravni EU;

55.    pozdravlja idejo o uniji kapitalskih trgov ali enotnem kapitalskem trgu, vendar bo tesno spremljal posvetovanja Komisije in nastajajoč akcijski načrt z namenom, da bi ta načrt imel ambiciozno vizijo in ne bi pomenil le tehničnega odstranjevanja ovir;

56.    pozdravlja predlog za obnovo in reševanje kritične tržne infrastrukture, da bi zagotovili ustrezno zaščito sredstev vlagateljev v subjekte v okviru teh infrastruktur;

57.    ugotavlja, da svetovne zaveze glede preusmeritve dvostransko trženih proizvodov na večstranske tržne strukture povečujejo pritisk na te institucije;

58.    zato se strinja, da morajo sistemsko pomembne finančne institucije dokazati ustrezno gospodarjenje in strogo obvladovanje tveganj v korist celotnega sistema;

59.    poziva, naj bo pozornost še naprej usmerjena v rasti prijazno fiskalno konsolidacijo; meni, da spodbujanja naložb ne bi smeli obravnavati kot alternativo potrebnim strukturnim reformam;

60.    se sprašuje glede podrobnosti naložbenega svežnja, predvsem: kako bo naložbeni sklad izbiral in prednostno razvrščal projekte, kako bo privabil zasebne naložbe in kako bo preprečil privatizacijo dobička in nacionalizacijo izgub?

61.    pozdravlja dejstvo, da je Komisija priznala pristojnost držav članic za njihove davčne sisteme;

62.    ponavlja močno nasprotovanje uvedbi davka na finančne transakcije, razen če se bo izvajal na svetovni ravni, ter opozarja Komisijo, da za prejšnji predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb ni imela dovolj podpore;

63.    ugotavlja, da utegne biti izmenjava ustreznih informacij med davčnimi organi koristna, vendar poudarja, da si države članice EU ne morejo privoščiti, da bi bile postavljene v podrejen konkurenčni položaj, medtem ko iščejo naložbe in si prizadevajo za oživitev gospodarstva;

64.    poziva k temeljiti analizi gospodarskih razmer v evroobmočju;

65.    poziva k primerjavi med oživitvijo gospodarstva v evroobmočju ter v tretjih državah in regijah;

66.    poziva, naj se več pozornosti nameni oblikam nebančnega financiranja, kot sta tvegan kapital in množično financiranje;

Razumen in uravnotežen prostotrgovinski sporazum z ZDA

67.    pozdravlja zavezo Komisije, da bo pregledala trgovinsko in naložbeno politiko EU in, kot je predlagano, dala poudarek na prispevek te politike k ustvarjanju delovnih mest in rasti v EU; zahteva, naj bo pregled široko zastavljen, strateški in usmerjen v prihodnost ter naj zajame vse vidike trgovinske in naložbene politike, vključno z dvostranskimi, večstranskimi in mnogostranskimi pogajanji ter neodvisnimi ukrepi, ki se posebej osredotočajo na obravnavo trgovinskih odnosov, ne le z velikimi državami v vzponu in ključnimi strateškimi partnerji v svetu, ampak tudi z državami članicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), s katerimi EU trenutno nima poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega sporazuma;

68.    poziva Komisijo, naj zagotovi zadostna sredstva za napredek pri ambiciozni trgovinski agendi s trgovinskimi partnerji na svetovni ravni, med drugim naj si prizadeva za sklenitev pogajanj o poglobljenem, celovitem in uravnoteženem čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP), vendar naj se trgovinska politika ne omejuje zgolj na to področje, ampak naj vključuje vse mnogostranske, večstranske in dvostranske trgovinske in naložbene sporazume, o katerih potekajo pogajanja;

69.    priznava ogromen potencial uspešnega partnerstva TTIP, saj bo izvoz postal cenejši in enostavnejši za podjetja vseh velikosti na obeh straneh Atlantika, evropska gospodarstva pa bodo imela pričakovano korist v višini 100 milijard EUR zaradi boljšega dostopa do trga ter odprave ali znižanja tarif;

70.    je seznanjen s sporočilom Komisije z dne 25. novembra o preglednosti pogajanj TTIP in meni, da je to pozitiven korak k izboljšanju preglednosti, posvetovanja z deležniki in dostopa do dokumentov ter k zagotavljanju določene mere zaupnosti za tržne pogajalce, da bi lahko sklenili dober končni dogovor; izraža pripravljenost sodelovanja s Komisijo, da bi zagotovili izvajanje določb iz tega sporočila kar najhitreje v letu 2015;

71.    priznava, da bi vse strani imele velike koristi od trdnega dvostranskega sporazuma o trgovini in naložbah z Indijo ter poziva k novemu zagonu za ta pogajanja; prav tako poziva k hitremu nadaljevanju pogovorov, da bi dosegli celovit sporazum, ki bi med drugim pokrival sektor storitev (zavarovanja, bančništvo, poštne storitve, pravne storitve, oglaševanje, distribucija, maloprodaja itd.) in industrijski sektor (avtomobili, vina in žgane pijače, infrastruktura) ter zagotovil boljša varovala za intelektualno lastnino;

72.    zahteva, naj Komisija v okviru svojega dela v letu 2015 predlaga osnutke direktiv za države članice o modernizaciji obstoječega sporazuma z Mehiko; poziva, naj te direktive vsebujejo ambiciozne določbe o medsebojnem odpiranju trgov ter naj obravnavajo tarife ter netarifne in tehnične ovire trgovini v široki paleti sektorjev, med drugim na področju finančnih storitev, profesionalnih storitev, zavarovanja, javnih naročil, kemikalij, predelanih živil, trgovine z energijo, intelektualne lastnine in avtomobilske industrije;

73.    obžaluje, da se Komisija ni zavezala, da bo umaknila svoj predlog za uredbo, ki določa pravila o dostopu blaga in storitev tretjih držav do notranjega trga EU v okviru javnih naročil, kljub močnemu nasprotovanju velikega števila držav članic, ki menijo, da predlog vsebuje protekcionistične ukrepe, ki bi povzročili težave pri trgovanju z nekaterimi trgovinskimi partnerji, vključno z morebitnim zaprtjem trga javnih naročil in drugih ključnih sektorjev, kot povračilnim ukrepom; meni, da bi bila vprašanja, ki jih je opredelila Komisija, bolje obravnavana v dvostranskih pogajanjih za poglobljen in celovit prostotrgovinski sporazum ali s spodbujanjem novih držav, da se pridružijo sporazumu o javnih naročilih;

74.    izraža zaskrbljenost glede prošnje Komisije Sodišču, naj pripravi mnenje o sporazumu EU s Singapurjem, in zaradi velike zamude, ki jo bo to povzročilo za začetek izvajanja sporazuma;

Območje pravosodja in temeljnih pravic, zasnovano na medsebojnem zaupanju

75.    podpira prizadevanja Komisije, da bi umaknila zakonodajne predloge, ki nimajo podpore v Svetu, in v zvezi s tem verjame, da bi bilo ustrezno umakniti direktivo o porodniškem dopustu in obenem priznati pravico držav članic, da sprejmejo določbe, ki bodo ugodnejše kot minimalne zahteve iz zakonodaje EU;

76.    v celoti podpira boj proti čezmejnemu kriminalu in korupciji; vendar obžaluje, da Komisija kljub močnemu nasprotovanju v Svetu in resnim pomislekom glede sorazmernosti, pravne podlage, subsidiarnosti in temeljnih pravic ni umaknila predloga o evropskem javnem tožilstvu;

77.    v celoti podpira zavezo Komisije, da bo pomagala obravnavati grožnje notranji varnosti držav članic v povezavi s tujimi bojevniki in terorizmom; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v svoj delovni program vključi hitro sprejetje direktive o sistemu EU za podatke o letalskih potnikih;

78.    pozdravlja dejstvo, da bo kibernetska kriminaliteta prednostna naloga v okviru evropske agende za varnost; poziva k odločnim ukrepom Komisije v zvezi z zaščito otrok na spletu;

79.    obžaluje, da je Komisija zahtevala, da morajo družbe, ki kotirajo na borzi v okvirih Evropske unije, zagotoviti izpolnjevanje kvote 40-odstotne zastopanosti nezadostno zastopanega spola v svojih upravnih odborih; ugotavlja, da samo Komisijo sestavlja 32 % žensk in 68 % moških; vztraja, da mora imenovanje v upravni odbor družbe temeljiti zgolj na dosežkih posameznika, in zato poziva Komisijo, naj umakne predlog za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršenimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih ( COM(2012)0614 );

80.    poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in tretjimi državami sprejme niz merljivih ukrepov za odpravo praks, ki škodujejo ženskam in dekletom, kot so prezgodnje in prisilne poroke, pohabljanje ženskih spolnih organov, umori iz časti, prisilna sterilizacija, posilstva na konfliktnih območjih, kamenjanje in vse druge oblike nasilja; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje izboljša podporo, ki je na voljo žrtvam takšnega nasilja;

81.    močno podpira ukrepe za odpravo vseh oblik diskriminacije in politike, ki priznavajo pomen družine kot temeljnega kamna družbe; pozdravlja zavezanost Komisije podpori ženskam pri njihovi udeležbi na trgu dela;

V smeri nove migracijske politike

82.    se strinja, da je potrebna trdna in poštena migracijska politika EU; v celoti podpira Komisijo, ki meni, da je treba preprečiti zlorabe v okviru migracijskega sistema EU;

83.    opozarja Komisijo glede velike zaskrbljenosti v nekaterih državah članicah zaradi zlorabe prejemkov socialne varnosti med rezidenti iz drugih držav članic; poudarja, da o prejemkih socialne varnosti in o socialni podpori odločajo izključno države članice;

84.    se strinja, da je treba migracije povezati z zunanjo politiko EU, in poziva Komisijo, naj da prednost sodelovanju s tretjimi državami, vključno z podsaharsko in severno Afriko ter bližnjevzhodnimi regijami, in sicer v obliki vračanja, programov ponovnega naseljevanja in sporazumov o upravljanju migracij z državami izvora in tranzitnimi državami; prav tako poziva Komisijo, naj nudi nadaljnjo pomoč prek humanitarne in politične podpore in podpore na področju usposabljanja;

85.    poziva Komisijo, naj obravnava pomanjkljivosti v zvezi z razmerami v zaporih in kakovostjo azilnih postopkov v EU, saj ti dejavniki pomembno vplivajo na učinkovitost in uspešnost soočanja z migracijskimi pritiski;

86.    v celoti podpira pozive Komisije k odločnim ukrepom proti trgovcem z ljudmi in tihotapcem ter določbo o podpori tretjim državam prek izobraževanja in usposabljanja, da bi poudarili tveganja, povezana s trgovino z ljudmi; poziva Komisijo, naj da prednost konkretnim ukrepom za obravnavo sramotne prakse modernega suženjstva in naj jih izvaja;

87.    poziva Komisijo, naj preuči, kako je mogoče v prihodnosti izboljšati vlogo agencije FRONTEX in Evropskega azilnega podpornega urada, da bi obravnavali migracijske pritiske in izzive, s katerimi se sooča EU, z vidika ohranjanja varnosti zunanjih meja in preprečevanja smrti na morju;

88.    poziva Komisijo k izvedbi celovite analize učinkovitosti uporabe virov EU in financiranja na področju migracij in azila, predvsem uporabe sredstev za notranje zadeve in posebej v zvezi z azilom, integracijo, nadzorom meja in vračanjem;

Močnejši svetovni akter

89.    spoštuje pravico držav članic, da sprejemajo enostranske odločitve o zunanjih zadevah ter varnostni in obrambni politiki in spodbuja oblikovanje skupnih odzivov prek Evropskega sveta na skupne obstoječe in nove grožnje in izzive, kadar je to potrebno;

90.    ponavlja, da mora EU delovati v sodelovanju z organizacijami, kot so Združeni narodi, Nato in G20, in ne kot njihova konkurentka, da bi zagotovili, da se bodo EU in njene države članice lahko učinkovito soočile z obstoječimi in novimi izzivi na področju zunanje in varnostne politike, predvsem v vzhodni in južni soseščini Unije;

91.    poziva Komisijo, naj izkoristi priložnost v okviru evropskega leta za razvoj 2015 in naj oblikuje program rednih pregledov sporazuma iz Cotonouja, predvsem v smislu človekovih pravic in demokratičnih klavzul;

92.    meni, da je treba v prihodnosti bistveno zmanjšati število ciljev v okviru ciljev trajnostnega razvoja, da bo razvojna agenda po letu 2015 bolj dosledna in učinkovita, in da je treba več pozornosti nameniti gospodarski rasti in ustvarjanju bogastva v samih državah v razvoju, trgovini ter podpori malim in srednjim podjetjem z ustvarjanjem prijaznega okolja za lastnike malih podjetij ter omogočanjem dostopa do finančnih storitev; spodbuja nova prizadevanja na področju boja proti korupciji, pranju denarja in nezakonitim kapitalskim tokovom, ki je prednostna naloga v zvezi s financiranjem razvoja;

93.    poziva k enotnemu, tehtnemu in razumljivemu nizu ciljev za izkoreninjenje ekstremne revščine prek trajnostnega razvoja do leta 2030, ki bi morali biti osredotočeni na: gospodarsko rast in ustvarjanje bogastva, vključno s trajnostno porabo in proizvodnjo, ki sta bistvena elementa trajnostnega razvoja; mir, dobro upravljanje, preglednost in odgovorne institucije ter preprečevanje nasilja in pravno državo;

94.    poziva, naj se razvojna prizadevanja znova usmerijo k trgovini in naložbam v razvoj, in poudarja pomen izpogajanih sporazumov o gospodarskem partnerstvu, saj so ti bistveni razvojni instrumenti, ki temeljijo na recipročnosti in liberalizaciji trgovine med akterji v regijah; meni, da razprave o teh sporazumih naslednje leto ponujajo priložnost za poziv k učinkovitemu spremljanju teh sporazumov in zagotavljanju, da bodo naši odnosi z državami AKP skladni z našimi razvojnimi cilji;

95.    poziva k dolgoročnim ukrepom za preprečevanje prihodnjih izbruhov bolezni; poudarja, da so potrebne obsežne naložbe v lokalne zdravstvene sisteme, saj bi dobro oskrbovane klinike z ustreznim osebjem pridruženim državam pomagale pri soočanju z začasnimi krizami, pa tudi z bolj razširjenimi boleznimi, kot so malarija in diareja;

Unija demokratičnih sprememb

Institucionalna vprašanja

96.    Komisijo opozarja na obljube predsednika Junckerja, da bo dosegel pošten dogovor z Veliko Britanijo in drugimi državami članicami, ki želijo ponovno pridobiti suverenost na nekaterih področjih; poziva Komisijo, naj začne pogajanja z odprtjem vprašanja na medvladni konferenci in naj ta se ta tema obravnava, dokler pogajanja ne bodo zaključena;

97.    je zaskrbljen zaradi pomanjkanja preglednosti na Sodišču; zato Sodišče poziva, naj svojim sodnikom dovoli pripravo ločenih mnenj po zgledu obstoječe prakse drugih mednarodnih sodišč, predvsem Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu;

98.    je seznanjen z mnenjem Sodišča glede pogajanj o pristopu EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah; dvomi o vrednosti nadaljevanja postopka pristopa, saj bi dve jurisdikciji na področju pravic iz konvencije in pravic iz listine povečali kompleksnost in negotovost; še vedno meni, da pristop ne bi smel biti prednostna naloga za EU in da bi si morale namesto tega pogodbenice prednostno prizadevati za reformo Evropske konvencije o človekovih pravicah, da bi izboljšali postopek odločanja;

99.    pozdravlja zaveze boljši pripravi zakonodaje in preglednosti, predvsem v zvezi s prihodnjo revizijo medinstitucionalnih sporazumov; meni, da so tovrstne institucionalne reforme potrebne, da bi povrnili zaupanje in modernizirali miselnost pogosto zastarelih institucij in obetov; vseeno izraža veliko razočaranje, ker reforma ni bolj nedvoumna gonilna sila tega delovnega programa;

Proračunska vprašanja

100.  poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, da bi zagotovila uvedbo večje discipline in strožjih postopkov, kar bi omogočilo boljšo in učinkovitejšo porabo sredstev; meni, da je treba nemudoma obravnavati obstoječo težavo s plačili in najti trajnostno dolgoročno rešitev;

101.  poudarja, da mora biti proračun EU naložbeni proračun, usmerjen v uresničevanje konkretnih ciljev; meni, da se mora proračun osredotočiti na področja porabe, ki imajo jasno in dokazljivo dodano vrednost, sredstva v okviru vseh instrumentov pa je treba porabiti karseda učinkovito; v zvezi s tem poziva k obsežnejšemu in boljšemu nadzoru;

102.  opozarja, da evropske javne porabe ni mogoče izvzeti iz precejšnjih prizadevanj držav članic, da bi obvladale svojo javno porabo; vztraja, da je potrebno učinkovito zmanjšanje števila osebja institucij EU, da je treba osebje za obravnavo novih prednostnih nalog pridobiti na račun obveznih zmanjšanj števila zaposlenih na drugih področjih in da je v skladu s tem treba zmanjšati proračunska sredstva za institucije EU;

103.  vztraja, da proračun Unije ne sme pomeniti dodatnih fiskalnih bremen za davkoplačevalce in bi moral biti jasno usmerjen v pomoč državam članicam pri soočanju s sedanjimi strukturnimi izzivi, vključno s ponovnim dvigom konkurenčnosti;

104.  verjame, da je treba pregledati postopek odločanja v zvezi z letnim proračunskim postopkom; glede na to meni, da bi moral Svet določiti proračun, Parlament in Komisija pa bi morala določiti prednostna področja porabe in v celoti nadzirati vso porabo v smislu rezultatov;

Skupna kmetijska politika

105.  pozdravlja zavezo Komisije glede poenostavitve skupne kmetijske politike (SKP); vendar poudarja, da bi morala ta poenostavitev preseči zgolj zakonodajno čiščenje in bi se morala osredotočiti na poenostavitev številnih regulativnih bremen, s katerimi se soočajo kmetje v EU; v zvezi s tem ugotavlja, da je SKP z nedavno reformo postala bistveno kompleksnejša;

106.  je seznanjen z zavezo Komisije, da bo po prvem letu uporabe pregledala ukrepe ekologizacije v okviru neposrednih plačil; vseeno poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo ta pregled postal resničen vmesni pregled vseh vidikov SKP in ne le ukrepov ekologizacije, saj bi tako politika postala bolj poštena in ne bi nalagala bremen kmetov in nacionalnim upravam, evropski kmetje pa bi bili konkurenčni na svetovnem trgu;

107.  poziva Komisijo, naj za eno leto odloži uvedbo ukrepov ekologizacije v okviru prvega stebra SKP, da bi imeli čas za obravnavo resnih težav, s katerimi se pri poskusih izvajanja teh reform soočajo številne nacionalne uprave;

108.  poudarja, da ima EU zelo visoke standarde na področju prehranske varnosti in zdravja, ki so pomembni za zagotavljanje zaupanja potrošnikov EU, in da v pogajanjih za trgovinske sporazume, ki jih želi EU skleniti s tretjimi državami, ti standardi ne bi smeli biti ogroženi ali odpravljeni;

Skupna ribiška politika

109.  obžaluje, da v programu ni omenjeno izvajanje, izvrševanje in spremljanje prenovljene skupne ribiške politike (SRP), saj bo ta politika od 1. januarja 2015 dalje doživela več pomembnih sprememb: krepitev regionalnega vidika SRP, izvajanje prepovedi zavržkov in hkratno zagotavljane pravne gotovosti za ribiče, doseganje ciljev največjega trajnostnega donosa in zbiranje vseh podatkov, ki so potrebni za boljše upravljanje evropskih ribolovnih virov; ugotavlja, da so potrebne nadaljnje reforme;

110.  poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z državami članicami, predvsem kar zadeva podporo malemu ribolovu, ohranjanju tradicionalnih ribolovnih metod ter večji nacionalni in regionalni nadzor ribjih staležev in praks;

111.  poziva Komisijo, naj pripravi oceno učinka o športnem ribolovu in njegovem vplivu na ribolovne vire EU, ki bo skladna z obstoječimi pravili SRP;

112.  priznava, da bosta načrt upravljanja več vrst za Baltsko morje in začetek veljavnosti obveznosti iztovarjanja, kot je predvideno v reformi SRP, nadomestila številne predpise, ki so trenutno blokirani v Svetu; poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje načrta upravljanja več vrst za Baltsko morje in uvedbo obveznosti iztovarjanja;

113.  poziva Komisijo, naj pri prihodnjem pregledu uredbe o tehničnih ukrepih razmisli o prekinitvi prepovedi ribolova z uporabo električnega toka, in opozarja, da je to vzdržna in inovativna tehnika, ki bi prispevala k zmanjšanju količine zavržkov;

114.  poziva Komisijo, naj si prizadeva, da bi z Islandijo sklenila sporazum, ki bi zaščitil dolgoročno zdravje skuše;

Regionalna politika

115.  pozdravlja zavezo Komisije izgradnji tesnejšega partnerstva z državami članicami, nacionalnimi parlamenti in regijami z namenom boljšega izvajanja in večje učinkovitosti strukturnih skladov in nemoteni uvedbi novih pravil za sklade za obdobje 2014–2020; poudarja pomen poenostavitve za povečanje dostopnosti do skladov ter za odpravo nepravilnosti in goljufij;

o

o o

116.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.