Dokument zasedanja
12.1.2015 B8-0041/2015
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o svobodi izražanja v Turčiji: nedavne aretacije novinarjev in vodstvenih delavcev v medijskih hišah ter načrten pritisk na medije
( 2014/3011(RSP) )
Alexander Graf Lambsdorff, Johannes Cornelis van Baalen, Marietje Schaake, Ramon Tremosa i Balcells, Beatriz Becerra Basterrechea, Ivan Jakovčić, Jozo Radoš, Petr Ježek, Ivo Vajgl, Louis Michel, Gérard Deprez, Pavel Telička, Fredrick Federley, Marielle de Sarnez
v imenu skupine ALDE
Resolucija Evropskega parlamenta o svobodi izražanja v Turčiji: nedavne aretacije novinarjev in vodstvenih delavcev v medijskih hišah ter načrten pritisk na medije
( 2014/3011(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Turčiji, zlasti z dne 12. marca 2014 o poročilu o napredku Turčije za leto 2013[1], z dne 13. junija 2013 o razmerah v Turčiji[2] in z dne 13. novembra 2014 o turškem delovanju, ki povzroča napetost v izključni ekonomski coni Republike Ciper[3],
– ob upoštevanju aretacij številnih novinarjev, vodstvenih delavcev v medijskih hišah in drugih po Turčiji v nedeljo, 14. decembra 2014,
– ob upoštevanju dejstva, da je bila Turčija v zadnjih letih na področju svobode tiska in medijev ena od najslabših držav, zlasti glede števila zaprtih novinarjev, saj je okrog 70 novinarjev v zaporu, prepovedane so knjige, veliko zaskrbljenost pa povzročajo samocenzura in davčne globe za kritične medije,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker so nedavne aretacije del načrtnega spodkopavanja načela pravne države, neodvisnosti sodstva, delitve oblasti in spoštovanja demokratičnih vrednot ter temeljnih svoboščin; ker so imeli člani vlade nekdanjega premiera Erdogana za nalogo polarizacijo korupcije in ostre represivne ukrepe;
B. ker je videti, da so te aretacije del potekajočega konflikta predsednika Erdogana z gibanjem Hizmet, ki ga vodi v ZDA živeči islamski učenjak Fethullah Gulen, do njih pa je prišlo leto dni po tem, ko so policija in tožilci obsodili člane Erdoganove vlade zaradi korupcije;
C. ker ima Turčija že veliko število zaprtih novinarjev, pritisk na medije pa se v zadnjih letih samo še povečuje, tudi pritisk na lastnike in vodstvene delavce medijskih hiš kot tudi na spletnih in družbenih medijskih platformah;
D. ker je organizacija Freedom House leta 2014 uvrstila turški tisk med nesvobodnega, leta 2013 pa je bil še ocenjen kot delno svoboden;
E. ker pripor v predkazenskem postopku v Turčiji lahko traja cele mesece in je bil v preteklosti še podaljšan, tako da je šlo za dejansko kaznovanje osumljencev, preden so se sploh udeležili sojenja;
1. obžaluje masovne aretacije, ki so potekale14. decembra 2014 v Turčiji, in poziva oblasti, naj nujno pripravijo verodostojne dokaze, s katerimi bodo podprli obsodbe, na podlagi katerih naj bi aretirani posamezniki zakrivili zadevna kazniva dejanja, ter kar se da hitro začeli pregledne sodne postopke in primerna pravna jamstva, s katerimi bi zagotovili dolžno postopanje in pošteno sojenje; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj okrepi svojo udeležbo na sojenjih novinarjem in zagovornikom človekovih pravic;
2. obžaluje provokativno aretacijo nizozemskega novinarja Frederika Geerdinka in racijo, ki so jo 6. januarja 2015 na njegovem domu izvedle protiteroristične enote, medtem ko je bil v Turčiji nizozemski zunanji minister Koenders; poziva k popolni preglednosti tega primera;
3. opozarja turške oblasti, da je treba posvetiti izredno pozornost obravnavanju medijev in novinarjev, saj sta svoboda izražanja in svoboda medijev osrednjega pomena za delovanje demokratične in odprte družbe;
4. z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je turška družba še vedno zelo polarizirana, politične razprave velikokrat vsebujejo špekulativne govorice, nezakonito pridobljene posnetke telefonskih pogovorov, zarote in nesmiselne spletke; poudarja, da v zreli in demokratični družbi samo pregledna in dobro delujoča pravna država ter civilna družba lahko zgradita zaupanje med različnimi institucijami in ljudmi;
5. ugotavlja, da aretacije z dne 14. decembra 2014 spadajo v obžalovanja vreden vzorec povečevanja pritiska na časopisne in medijske hiše ter njihovega omejevanja, vključno z internetnimi družbenimi mediji in forumi, za katere največjo krivdo nosita turška vlada in najvišje turško vodstvo;
6. pozdravlja izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter izjave komisarja, pristojnega za predpristopna pogajanja, v katerih je bilo poudarjeno, da je slabšanje svobode tiska in medijev v Turčiji v nasprotju z vrednotami EU in kot tako predstavlja oddaljevanje od pristopa;
7. poudarja, da poleg zaustavljenih predpristopnih pogajanj potrebujemo nov pristop k odnosom med EU in Turčijo, ki bi se osredotočil na pragmatično sodelovanje na mnogih področjih, ki so v skupnem interesu EU in Turčije, kot sta zunanja politika in trgovina; vendar ponavlja, da so za EU ključna merila spoštovanje načela pravne države, demokratičnih vrednot in temeljnih pravic; spodbuja turško vlado, naj reformira svoj pravni sistem, da bo spoštoval pravno državo in temeljne pravice;
8. poziva vse institucije EU in vse akterje v Turčiji, naj se premaknejo s sedanje mrtve točke v odnosih med EU in Turčijo in jih izboljšajo s konkretnimi ukrepi in merili znotraj določenega časovnega obdobja, pri čemer je za EU izjemno jasno, da bo imelo nazadovanje glede načela pravne države in temeljnih pravic pri delu te vlade dejanske, negativne posledice;
9. opozarja Turčijo na obveze, ki jih ima kot članica Sveta Evrope, in na potrebo po dodatnih reformah sodstva; opozarja na številne primere zoper Turčijo na Evropskem sodišču za človekove pravice;
10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje parlamentu in vladi Turčije, državam članicam, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje.