Dokument zasedanja

 

4.2.2015                                                                                                                  B8-0125/2015

PREDLOG RESOLUCIJE

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika

o protiterorističnih ukrepih

( 2015/2530(RSP) )

Laura Ferrara, Ignazio Corrao, Tiziana Beghin, Fabio Massimo Castaldo, Rolandas Paksas

v imenu skupine EFDD

 

B8-0125/2015

Resolucija Evropskega parlamenta o protiterorističnih ukrepih

( 2015/2530(RSP) )

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–       ob upoštevanju členov 2, 3 in 6 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–       ob upoštevanju ustreznih členov Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–       ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta ZN 2178(2014) z dne 24. septembra 2014 o grožnjah mednarodnemu miru in varnosti zaradi terorističnih dejanj,

–       ob upoštevanju strategije Evropske unije za boj proti terorizmu iz leta 2005[1],

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2011 o politiki EU za boj proti terorizmu: glavni dosežki in izzivi za prihodnost[2],

–       ob upoštevanju strategije Evropske unije za boj proti radikalizaciji in novačenju za terorizem[3],

–       ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2013 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA[4],

–       ob upoštevanju resolucije z dne 27. februarja 2014 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2012[5],

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o programu nadzora Agencije ZDA za nacionalno varnost, organih nadzora v različnih državah članicah ter njihovem učinku na temeljne pravice državljanov EU in čezatlantsko sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev[6],

–       ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ[7],

–       ob upoštevanju strategije notranje varnosti EU,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker mnogi Evropejci okruten napad na satirični tednik Charlie Hebdo 7. januarja 2015 dojemajo kot napad na njihove vrednote in način življenja ter ker ta napad močno vpliva na občutek skupne varnosti med državljani EU;

B.     ker terorizem zelo ogroža mednarodni mir, varnost in demokracijo, saj je njegov cilj spodkopati pluralistične civilne družbe;

C.     ker rasizem in ksenofobija pomenita neposredno kršitev načel svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, torej načel, na katerih temelji Evropska unija in ki so skupna vsem državam članicam;

D.     ker je boj proti terorizmu predvsem v nacionalni pristojnosti in so vse države članice že sprejele ustrezno zakonodajo proti terorizmu in s tem povezane ukrepe;

E.     ker ni treba uvajati novih ukrepov za boj proti terorizmu, temveč bi bilo treba bolje uporabiti veljavna pravila, mehanizme in ukrepe; ker morajo organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj čim bolj izkoristiti možnosti, ki so jim na voljo, in tesneje sodelovati, med drugim naj z ustanovitvijo skupnih preiskovalnih enot in ob pomoči agencij EU, kot so Europol, Eurojust in Evropska policijska akademija (CEPOL), okrepijo pravosodno in policijsko sodelovanje;

F.     ker je spoštovanje temeljnih pravic bistvena sestavina uspešnih protiterorističnih politik; ker bi morali biti morebitni ukrepi, sprejeti proti terorizmu, obvezno skladni s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinam ter načelom pravne države, državljani pa zaradi teh ukrepov ne bi smeli biti v nobenem primeru prikrajšani za državljanske svoboščine in pravico do demokratičnega nadzora;

G.     ker mora biti glavni cilj protiterorističnih politik in ukrepov zaščititi in okrepiti ustroj demokratične družbe z okrepitvijo državljanskih svoboščin in demokratičnega nadzora, zagotavljanjem varnosti in zaščite državljanov, ugotavljanjem, kdo so storilci terorističnih dejanj, in njihovim preganjanjem, odzivanjem na posledice terorističnih napadov in osredotočanjem na preprečevanje nasilnega ekstremizma in njegovega stopnjevanja;

H.     ker bi morala celovita protiteroristična strategija vključevati ukrepe za večjo socialno vključenost ter za obsodbo in kaznovanje vseh dejanj, ki spodbujajo k nasilju ali sovraštvu, ter oblikovanje in izvajanje ukrepov za preprečevanje radikalizacije in boj proti njej, krepitev čezmejnega pravosodnega in policijskega sodelovanja ter enotno pravno opredelitev koncepta „profiliranja“ na podlagi ustreznih standardov na področju človekovih pravic in varstva podatkov;

I.      ker mora biti merilo uspešnosti protiterorističnih politik ravno izpolnjevanje teh ciljev;

1.      izraža sožalje žrtvam nedavnih terorističnih napadov v Parizu in njihovim družinam ter žrtvam terorizma po vsem svetu;

2.      poziva države članice, naj pravilno izvajajo Direktivo 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj;

3.      ponovno izraža zavezanost ohranjanju svobode izražanja, temeljnih pravic, demokracije, strpnosti in pravne države;

4.      ponovno poudarja, da si učinkoviti protiteroristični ukrepi in spoštovanje človekovih pravic niso v nasprotju, temveč so to cilji, ki se dopolnjujejo in vzajemno podpirajo;

5.      zlasti poudarja, da morajo EU, države članice in države partnerice svojo strategijo za boj proti mednarodnemu terorizmu osnovati na načelu pravne države in spoštovanju temeljnih pravic; poudarja tudi, da bi morali biti zunanji ukrepi EU za boj proti mednarodnemu terorizmu v prvi vrsti usmerjeni v preprečevanje, ter poudarja, da je treba spodbujati dialog, strpnost in razumevanje med različnimi kulturami in religijami;

6.      poudarja, da so bili, enako kot v prejšnjih napadih, napadalci v Parizu varnostnim organom že poznani, saj so jih že prej preiskovali in nadzorovali; vztraja, da to dokazuje, da bi morali varnostni organi ter organi preiskovanja in pregona kaznivih dejanj okrepiti sodelovanje in izboljšati izmenjavo podatkov in informacij, ki jih že imajo na voljo, učinkovito uporabljati podatkovne zbirke EU in sodelovati z agencijami EU;

7.      poziva Komisijo in Svet, naj opravita celovito oceno protiterorističnih ukrepov in drugih, s tem povezanih ukrepov na ravni EU, zlasti kar zadeva njihovo izvajanje v državah članicah v zakonodaji in praksi ter raven sodelovanja med državami članicami in agencijami EU na tem področju, zlasti Europolom in Eurojustom, ter ustrezno ocenjevanje obstoječih vrzeli, in sicer na podlagi postopka iz člena 70 PDEU, ter naj to oceno objavita skupaj z evropsko agendo za varnost;

8.      poziva k demokratičnemu in sodnemu nadzoru nad protiterorističnimi politikami in poudarja, da je treba preklicati ukrepe, ki so se izkazali za nepotrebne, neučinkovite in nesorazmerne; obenem poudarja, da je treba kršitve temeljnih pravic preiskati in popraviti krivice ter na podlagi pooblastil Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov iz Lizbonske pogodbe razviti nove oblike demokratičnega nadzora;

Celostni pristop v boju proti radikalizaciji in terorizmu

9.      poziva, naj se pozornost nameni vplivu socialne kohezije na preprečevanje sodelovanja posameznikov s terorističnimi mrežami ter naj se raziščejo in ustrezno obravnavajo socialni, psihološki in ekonomski dejavniki, ki prispevajo k socialni izključenosti in marginalizaciji;

10.    poziva države članice, naj vlagajo v izobraževalne politike in sheme, da se bodo spoštovale enake možnosti in se bo že od zgodnjega obdobja zmanjšala socialna diskriminacija, med drugim z usposabljanjem učiteljev na področju socialnih vprašanj in raznolikosti;

11.    svari, da se morda posamezniki, ki zaradi revščine in brezposelnosti nimajo dolgoročne perspektive, počutijo nemočne in se zato utegnejo celo zateči k destruktivnemu vedenju, tako da se pridružijo džihadističnim organizacijam ali skrajnim gibanjem;

12.    poziva države članice, naj si bolj prizadevajo in zmanjšajo revščino, zagotovijo minimalno plačo in zaposlitev, spoštujejo posameznika in mu omogočijo večjo moč odločanja, zmanjšajo ovire za zaposlitev in odpravijo diskriminacijo pri zaposlovanju;

13.    poudarja, da se lahko zaradi diskriminacije povečata radikalizacija in nasilje; poudarja, da je treba standarde enakosti in nediskriminacije dopolniti s posebnimi strategijami politik, da se bodo obravnavale vse vrste rasizma, tudi antisemitizem in islamofobija;

14.    podpira programe, s katerimi se krepi vloga etničnih in verskih manjšin, da se bo srednje oziroma dolgoročno izboljšal socialni in ekonomski položaj teh skupnosti;

15.    meni, da bi morala biti prednostna naloga EU v okviru preprečevanja organiziranega kriminala boj proti nezakoniti trgovini z orožjem; zlasti je prepričan, da je treba še okrepiti sodelovanje, kar zadeva mehanizme za izmenjavo informacij ter sledljivost orožja in njegovo uničenje; poleg tega poudarja, da bi morale države članice dosledno spoštovati skupno stališče, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme;

16.    poziva k hitremu izvajanju nedavno sprejete direktive o preprečevanju pranja denarja in izvajanju pomembnih instrumentov, kot sta mreža finančnih obveščevalnih enot in program EU in ZDA za nadzor nad financiranjem terorizma;

17.    vztraja, da bi morale države članice v večji meri in bolje izkoristiti veljavne instrumente schengenskega okvira in agenciji Frontex nameniti potrebna sredstva, da bo mogoče učinkovito upravljati zunanje meje EU;

18.    poziva Komisijo, naj pregleda predlog EU o evidenci podatkov o potnikih na podlagi meril, ki jih Sodišče Evropske unije razvilo pri presojanju direktive o hrambi podatkov;

19.    poudarja, da morajo biti ukrepi, s katerimi se zaradi protiterorističnih namenov omejujejo temeljne pravice na internetu, potrebni in sorazmerni ter morajo zlasti temeljiti na ustrezni opredelitvi terorizma, ki pa še ne obstaja; poudarja tudi, da bi bilo treba kaznive vsebine odstranjevati na podlagi sodne odločbe, ne pa da vlogo policista prevzamejo ponudniki internetnih storitev, saj se sicer lahko dejavnosti blokiranja razširijo na razne druge oblike izražanja, ki s terorizmom nimajo nič skupnega; poudarja, da bodo diktatorski režimi v tretjih državah vsekakor skušali posnemati pristop EU;

20.    poziva k hitremu sprejetju svežnja o varstvu podatkov, tudi s sprejetjem splošnega pristopa v Svetu, pri čemer je treba spoštovati minimalne standarde, določene v Direktivi 95/46/ES;

21.    poziva države članice, naj okrepijo medsebojno pravosodno sodelovanje na podlagi razpoložljivih instrumentov EU, kot so evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS), evropski nalog za prijetje in evropski preiskovalni nalog, pri čemer naj upoštevajo sorazmernost in temeljne pravice; poziva države članice, naj se v skladu z načrtom o procesnih pravicah hitro dogovorijo o vseh predlaganih ukrepih, nato pa naj obravnavajo odločitve o priporu in razmere v zaporih;

22.    poudarja, da naj bi bil namen kazenskopravnega sistema rehabilitacija posameznika in njegova ponovna vključitev v družbo; poziva države članice, naj razvijejo politike, s katerimi bi obsojencem omogočili, da pridobijo potrebne tehnične spretnosti za lažji dostop do zaposlitve in ponovno vključitev v družbo;

Zunanja razsežnost

23.    svari pred skušnjavo, da bi posegli po pretekli kratkovidni in neučinkoviti praksi nedovoljenega dogovarjanja z avtoritarnimi režimi pod pretvezo varnosti, stabilnosti in boja proti nasilnemu ekstremizmu;

24.    poziva k boljšemu varnostnemu sodelovanju s tretjimi državami, zlasti v južnem sosedstvu; vztraja, da bi moralo biti to sodelovanje – vse od izmenjave informacij do načela pravne države, reforme sodstva in kazenskopravnih programov – popolnoma v skladu z mednarodnim pravom in ne bi smelo spodkopati drugih ciljev zunanje politike, kot so spodbujanje človekovih pravic, načela pravne države in demokratizacije;

25.    poziva EU, naj (v okviru pregleda evropske sosedske politike) revidira strategijo za južno Sredozemlje in naj se osredotoči na podporo držav, ki so se zares zavezale skupnim vrednotam in reformi;

26.    poziva EU, naj odpravi glavne vzroke ekstremizma in naj ne spodbuja ali podpira represivnih metod, temveč se bolj zavzema za podporo vključujočih, pluralističnih in delujočih držav, ki so svojim državljanom sposobne zagotoviti pravičnost in varnost ter verski ekstremizem odpravljajo skladno s pravom na področju človekovih pravic;

27.    zahteva večjo preglednost, odgovornost in zakonitost v zunanjepolitičnih odločitvah v zvezi s protiterorizmom;

28.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

[1] Dokument Sveta 14469/4/2005.
[2] UL C 168 E, 14.6.2013, str. 45.
[3] Dokument Sveta št. 15175/2008.
[4] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0418
[5] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0173
[6] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0230
[7] UL L 315, 14.11.2012, str. 57.