Dokument zasedanja
4.2.2015 B8-0126/2015
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o protiterorističnih ukrepih
( 2015/2530(RSP) )
Timothy Kirkhope, Charles Tannock
v imenu skupine ECR
Resolucija Evropskega parlamenta o protiterorističnih ukrepih
( 2015/2530(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 2, 3, 6, 7 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 4, 16, 20, 67, 68, 70, 71, 72, 75, 82, 83, 84, 85, 86, 87 in 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 6, 7, 8, 10(1), 11, 12, 21, od 47 do 50, 52 in 53,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. junija 2014 o končnem poročilu o izvajanju strategije notranje varnosti EU za obdobje 2010–2014 ( COM(2014)0365 ),
– ob upoštevanju poročila Europola o stanju in trendih na področju terorizma v Evropski uniji (TE-SAT) za leto 2014,
– ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta ZN 2178(2014) z dne 24. septembra 2014 o grožnjah mednarodnemu miru in varnosti zaradi terorističnih dejanj,
– ob upoštevanju strategije notranje varnosti Evropske unije, ki jo je sprejel Svet 25. februarja 2010,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o drugem poročilu o izvajanju strategije notranje varnosti EU[1],
– ob upoštevanju Europolove ocene ogroženosti zaradi internetnega organiziranega kriminala (iOCTA) za leto 2014,
– ob upoštevanju Europolove ocene ogroženosti zaradi organiziranega kriminala in hudih kaznivih dejanj v EU (SOCTA) za leto 2013,
– ob upoštevanju razprave na plenarnem zasedanju z dne 28. januarja 2015 o protiterorističnih ukrepih,
– ob upoštevanju neformalnega sveta za pravosodje in notranje zadeve v Rigi 29. in 30. januarja 2015,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o obnovljeni strategiji notranje varnosti EU[2],
– ob upoštevanju izjave neformalnega sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 11. januarja 2015,
– ob upoštevanju sklepov sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 9. in 5. decembra 2014,
– ob upoštevanju poročila Evropskega koordinatorja za boj proti terorizmu Evropskemu svetu z dne 24. novembra 2014 (15799/14),
– ob upoštevanju delovnega programa Komisije za leto 2015, objavljenega 16. decembra 2014 ( COM(2014)0910 ),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. januarja 2014 o preprečevanju radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem in kako okrepiti odziv EU (COM(2013)(0941),
– ob upoštevanju mnenja delovne skupine za varstvo podatkov iz člena 29 o uporabi konceptov nujnosti in sorazmernosti ter varstvu podatkov v sektorju preiskovanja in pregona kaznivih dejanj (mnenje 01/2014);
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker imajo EU in države članice v prvi vrsti skupno odgovornost zagotavljati varnost in svobodo evropskih državljanov ter lahko sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečevanje življenjsko nevarnih dejanj; ker sta svoboda in varnost cilja, za katere si je treba prizadevati sočasno, in ker bi morali protiteroristični ukrepi za uresničevanje svobode in varnosti temeljiti na načelih nujnosti, sorazmernosti in spoštovanja temeljnih pravic ter spoštovati načela pravne države in mednarodne obveznosti;
B. ker je terorizem globalna grožnja, ki jo je treba obravnavati na lokalni, nacionalni, evropski in globalni ravni, da bi izboljšali varnost naših državljanov, branili temeljne vrednote svobode, demokracije in človekovih pravic ter spoštovali mednarodno pravo;
C. ker so se varnostne razmere v Evropi v zadnjih letih drastično spremenile zaradi novih konfliktov in pretresov v neposrednem sosedstvu EU, hitrega razvoja novih tehnologij in zaskrbljujočega porasta radikalizacije, ki povzroča nasilje in terorizem tako v EU kot v sosednjih državah;
D. je seznanjen s spreminjajočo se naravo in metodami terorizma, od centraliziranih organizacij do bolj decentraliziranih in avtonomnih mrež, ki zahtevajo večstranski pristop;
E. ker se EU sooča s čedalje večjo grožnjo terorizma na domačih tleh, ki jo predstavljajo "tuji borci", posamezniki, ki potujejo v državo, ki ni država, v kateri bivajo ali katere državljanstvo imajo, da bi izvedli, načrtovali ali pripravili teroristična dejanja oziroma zagotovili ali prejeli teroristično usposabljanje, tudi na področju oboroženih spopadov; ker je po ocenah med 3.500 in 5.000 ljudi zapustilo EU, da bi postali tuji borci v Siriji, Iraku in Libiji;
F. ker širjenje terorizma krepi raba interneta in družbenih medijev, s pomočjo katerih so struktura, metode in načini delovanja terorističnih mrež postali bolj zapleteni, obenem pa jih je težje odkriti; ker kibernetski terorizem terorističnim skupinam omogoča, da navezujejo in vzdržujejo stike, ne da bi jih pri tem fizično ovirale meje, zaradi česar se je zmanjšala njihova potreba po bazah in zatočiščih znotraj držav;
G. ker teroristične organizacije čedalje pogosteje prek interneta in socialnih omrežij rekrutirajo, financirajo in usposabljajo internetne uporabnike ter jih pozivajo k širjenju terorizma in izvajanju terorističnih dejanj;
1. kar najostreje obsoja grozodejstva v Parizu in ponovno izraža globoko sočutje in enotnost s Francozi pri boju proti terorizmu in napadu na naše demokratične vrednote in svoboščine;
2. ker so lahko politike in ukrepi za boj proti terorizmu učinkoviti le, kadar se izvajajo v skladu z mednarodnim pravom, zlasti mednarodnim pravom na področju človekovih pravic;
3. poudarja, da obravnava groženj, ki jih predstavljajo tuji borci in terorizem v splošnem, zahteva protiteroristično strategijo, temelječo na večplastnem pristopu, ki bi celovito obravnavala dejavnike, kot je radikalizacija, vzpostavljala socialno kohezijo in vključenost, politično in versko strpnost, analizirala spletno spodbujanje k izvajanju terorističnih dejanj in delovala kot protiutež, preprečevala pridruževanje terorističnim organizacijam, preprečevala in zaustavljala novačenje in sodelovanje v oboroženih spopadih, onemogočala finančno podporo terorističnim organizacijam in posameznikom, ki se jim želijo pridružiti, zagotavljala odločen sodni pregon, kjer je to ustrezno, in organom kazenskega pregona zagotavljala ustrezne pripomočke za izvajanje njihovih dolžnosti ob polnem spoštovanju temeljnih pravic;
4. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da hitro narašča število državljanov EU, ki potujejo na konfliktna območja in se tam pridružujejo terorističnim organizacijam, pozneje pa se vračajo na ozemlje EU, kar predstavlja tveganje za notranjo varnost Unije in življenja državljanov EU;
5. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da teroristične organizacije čedalje pogosteje komunicirajo, načrtujejo napade in širijo propagando prek interneta in komunikacijske tehnologije; poziva internetne družbe in družbe, ki upravljajo družbene medije, naj sodelujejo z vladami in organi kazenskega pregona, da bi se spoprijeli s to težavo, obenem pa zagotovili polno spoštovanje splošnega načela svobode govora in zasebnosti;
6. poudarja, da je nujno treba okrepiti preprečevanje radikalizacije in spodbujati programe njenega odpravljanja, pri tem pa krepiti skupnosti in civilno družbo na nacionalni in lokalni ravni ter sodelovati z njimi, da bi preprečili širjenje skrajnih ideologij; poziva Komisijo, naj okrepi omrežje za ozaveščanje o radikalizaciji;
7. poudarja, da morajo države članice oblikovati pobude za obravnavo vprašanja radikalizacije na temeljni ravni, in spodbuja programe za vključevanje skupnosti, strpnost, izobraževanje in odpravljanje radikalizacije, pa tudi družbene ukrepe, ki bi se izvajali vzporedno z ukrepi kazenskega pregona in sodstva;
8. z izjemno zaskrbljenostjo opozarja na pojav radikalizacije v zaporih in poziva države članice, naj si izmenjajo primere najboljše prakse na tem področju;
9. poziva vse države članice, naj z okrepitvijo kontrol na zunanjih mejah, bolj sistematičnim in učinkovitim preverjanjem potovalnih dokumentov, bojem proti nezakoniti trgovini z orožjem in lažni uporabi identifikacijskih dokumentov ter opredelitvijo področij tveganja onemogočijo gibanje posameznim teroristom;
10. poudarja, da morajo evropske agencije in nacionalni organi kazenskega pregona obravnavati glavne vire prihodkov terorističnih organizacij, vključno s pranjem denarja, trgovino z ljudmi in nezakonito trgovino z orožjem; v zvezi s tem poziva k polnemu izvajanju zakonodaje EU na tem področju, da bi ubrali vseevropski in usklajen pristop;
11. odločno spodbuja boljšo izmenjavo informacij med državami članicami, organi kazenskega pregona in agencijami EU; prav tako poudarja, da je treba na globalni ravni izboljšati, okrepiti in pospešiti izmenjavo informacij med organi pregona; poziva države članice, naj povečajo učinkovitost operativnega sodelovanja s pogostejšo uporabo dragocenih obstoječih instrumentov, kot so skupne preiskovalne ekipe, programi za sledenje financiranja teroristov in sporazumi o evidenci podatkov o potnikih, prav tako pa naj - ob upoštevanju varstva podatkov in ohranjanja zasebnosti - hitreje in učinkoviteje souporabljajo ustrezne podatke in informacije;
12. poziva k sprejetju direktive EU o evidenci podatkov o potnikih, ki bi ponudila pravni okvir za izmenjavo podatkov o potnikih, zagotavljala najvišje standarde v zvezi s pravicami varstva podatkov in sodnega varstva, obenem pa zaprla vrzeli pri izmenjavi podatkov med organi kazenskega pregona, ki jih sedaj izkoriščajo hudi zločinci in teroristi;
13. poziva države članice, naj z učinkovitejšo, hitrejšo in bolj sistematično izmenjavo ustreznih informacij nacionalnih organov omogočijo boljšo uporabo Europola in Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti;
14. poziva k spodbujanju boljše komunikacije in sodelovanja med obstoječimi agencijami EU, vključno z Europolom, centrom SITCEN in agencijo Frontex, da bi poenostavili sodelovanje in izmenjavo informacij;
15. poziva EU, naj dejavno spodbuja globalno partnerstvo za boj proti terorizmu in tesno sodeluje z regionalnimi akterji, kot so Afriška unija, Svet za sodelovanje v Zalivu in Arabska liga, zlasti pa s sosednjimi državami Sirije in Iraka ter državami, na katere je konflikt še posebej močno vplival, kot so Jordanija, Libanon in Turčija, pa tudi z OZN, predvsem njenim protiterorističnim odborom; v zvezi s tem poziva k tesnejšemu dialogu med strokovnjaki za razvoj in varnost iz EU in navedenih držav;
16. poziva Komisijo, naj nemudoma oceni sedanje instrumente in ustrezno preuči preostale vrzeli pri boju proti terorizmu, prav tako pa naj celovito oceni izvajanje ukrepov, sprejetih na področju notranje varnosti pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe;
17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, ter parlamentom držav članic.