Dokument zasedanja
9.2.2015 B8-0141/2015
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo
( 2015/2559(RSP) )
Javier Couso Permuy, Marisa Matias, Marie-Christine Vergiat, Younous Omarjee, Sofia Sakorafa, Sabine Lösing
v imenu skupine GUE/NGL
Resolucija Evropskega parlamenta o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo
( 2015/2559(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Iraku in Siriji, zlasti resolucije z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Iraku in Siriji ter ofenzivi Islamske države[1],
– ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice z dne 1. septembra 2014 o razmerah na področju spoštovanja človekovih pravic v Iraku v luči zlorab, ki so jih zagrešile t. i. Islamska država Iraka in Levante ter z njo povezane skupine,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, zlasti tistih z 20. oktobra 2014 o krizi zaradi Islamske države Iraka in Levante/Daesha v Siriji in Iraku ter s 15. decembra 2014 o Siriji, Iraku in grožnji Islamske države Iraka in Levante,
– ob upoštevanju izmenjave mnenj med Odborom za zunanje zadeve Evropskega parlamenta in posebnim odposlancem OZN za Sirijo Staffanom de Misturo 2. februarja 2015,
– ob upoštevanju ustreznih resolucij varnostnega sveta OZN,
– ob upoštevanju Ustanovne listine OZN,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju Ženevske konvencije o statusu beguncev,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker se humanitarne razmere v Iraku od leta 2003 in invazije ZDA nenehno slabšajo; ker je v državi trenutno 5,2 milijona notranje razseljenih oseb, gosti pa tudi več kot 235.000 beguncev iz Sirije; ker na območjih, ki so pod nadzorom Islamske države, živi 3,6 milijona ljudi, od tega jih 2,2 milijona nujno potrebuje pomoč, in ker jih je še posebej težko doseči; ker je več kot 150.000 ranljivih iraških beguncev trenutno v sosednjih državah, zlasti v Turčiji, Jordaniji in Libanonu;
B. ker je v štirih letih izredno nasilnega in brutalnega konflikta med vladnimi in opozicijskimi skupinami v Siriji umrlo več kot 200.000 ljudi, 12,2 milijona ljudi pa potrebuje humanitarno pomoč; ker je notranje razseljenih oseb 7,6 milijona, polovica je otrok, in ker je 3,8 milijona ljudi pobegnilo v sosednje države, zlasti Libanon, Jordanijo, Turčijo, Irak in Egipt;
C. ker je skupina Islamska država na ozemljih, ki jih nadzoruje v Iraku in Siriji, 29. junija 2014 razglasila kalifat oziroma Islamsko državo; ker je skupina razglasila svojega vodjo Abu Bakra Al Bagdadija za kalifa; ker Islamska država zdaj nadzoruje tretjino Iraka in Sirije ter prebivalstvo, ki živi na območju,velikem 250.000 kvadratnih kilometrov, in ker želi razširiti svoj kalifat; ker mednarodni značaj tako imenovane Islamske države, ki ima velika finančna sredstva in po nekaterih virih okoli 200.000 borcev, predstavlja grožnjo širši regiji; ker se ocenjuje, da se več tisoč tujcev, tudi državljanov EU, bori s temi oboroženimi skupinami; ker je vzpon Islamske države zaostril humanitarno krizo, zlasti množično razseljevanje civilistov;
D. ker OZN Islamsko državo obtožuje množičnih grozodejstev in vojnih zločinov; ker so organizacije za človekove pravice to skupino obtožile tudi etničnega čiščenja manjšinskih skupin v severnem Iraku;
E. ker so ZDA v avgustu 2014 začele z letalskimi napadi na Islamsko državo v Iraku; ker se je na srečanju Nata 5. septembra 2014 oblikovala koalicija proti Islamski državi, ki je odobrila francoske, britanske, danske, kanadske in avstralske letalske napade; ker je predsednik Barack Obama novembra 2014 napovedal podvojitev prisotnosti sil ZDA na tleh v Iraku; ker je odbor za zunanje zadeve senata ZDA decembra 2014 odobril uporabo vojaške sile ZDA proti Islamski državi; ker poročila s 15. januarja 2015 navajajo, da je bilo v Iraku opravljenih več kot 16.000 letalskih napadov, približno 60 % so jih izvedle letalske sile ZDA;
F. ker so ZDA 22. septembra 2014 začele z letalskimi napadi na Islamsko državo tudi v Siriji, in sicer ob podpori sil držav članic Arabske lige, kot so Bahrajn, Jordanija, Katar in Združeni arabski emirati; ker so letalski napadi na Islamsko državo, ki jih vodijo ZDA, ter boji med vladnimi in opozicijskimi skupinami ravno tako povzročili veliko število mrtvih in razseljenih;
G. ker so prejšnji teden kurdske sile ob podpori letalskih napadov ZDA po štirih mesecih obleganja pregnale Islamsko državo iz sirskega kurdskega mesta Kobane, ki leži ob meji s Turčijo; ker so kurdske sile ponovno prevzele nadzor nad približno 50 okoliškimi vasmi;
H. ker je bilo 24. decembra 2014 nad Sirijo sestreljeno jordansko vojaško letalo, pilot Moaz Al Kasasbeh pa je bil zajet; ker so Združeni arabski emirati po sestrelitvi jordanskega letala zaustavili letalske napade svojih sil; ker je bil 3. februarja 2015 objavljen video posnetek brutalne usmrtitve pilota, ki je bil živ sežgan; ker se je Jordanija odzvala z usmrtitvijo dveh zapornikov – ena od njiju je bila neuspešna samomorilska napadalka – in z nadaljevanjem letalskih napadov na mesto Mosul;
I. ker je Islamska država 31. januarja 2015 objavila video posnetek, ki naj bi prikazoval obglavljenje japonskega novinarja Kenjija Gota, teden dni prej pa je objavil posnetek usmrtitve japonskega državljana Haruna Jukave;
J. ker naj bi skupina kot talce zadrževala več deset tujcev; ker je bila mlada ameriška humanitarna delavka Kayla Mueller, ki je bila zajeta na severu Sirije in sprva obsojena na dosmrtno zaporno kazen, po navedbah Islamske države ubita med jordanskim letalskim napadom;
K. ker je skupina Islamska država – po navedbah urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice – na območju, ki ga nadzoruje, ustanovila nezakonita sodišča, ki naj bi sodila po tako imenovanem šeriatskem pravu ter moške, ženske in otroke kruto in nehumano kaznujejo;
L. ker je islamska država objavila video posnetek, ki med drugim prikazuje, kako dva moška potisnejo s strehe zgradbe, po tem, ko ju je tako imenovano sodišče v Mosulu obtožilo homoseksualnih dejanj; ker je skupina objavila tudi fotografije dveh moških, ki sta bila obtožena razbojništva in zato križana, ter ženske, ki so jo kamenjali do smrti, domnevno zaradi prešuštva;
M. ker odbor OZN za pravice otrok v svojem poročilu navaja, da Islamska država dečke usposablja za vojake, deklice prodaja kot spolne sužnje, sicer pa so pripadniki skupine več sto otrok mučili in usmrtili;
N. ker poročila navajajo, da so bile nedavno usmrčene vsaj tri odvetnice in da so bili zaradi opravljanja svojega dela ubiti štirje zdravniki; ker naj bi urad visokega komisarja OZN za človekove pravice Svetu za človekove pravice v marcu predstavil poročilo, v katerem bodo zabeležene kršitve človekovih pravic, ki jih je zagrešila Islamska država;
O. ker je Islamska država trenutno teroristična skupina z največjimi ekonomskimi sredstvi, saj si je zagotovila velike vire prihodkov s tem, ko je prevzela nadzor na velikimi naftnimi polji v Siriji, s plenjenjem bank in podjetij na ozemljih, ki jih nadzoruje, s prodajo starin, z odkupninami pri ugrabitvah ter s sredstvi, ki so jih zanjo nakazali v operativno varne kraje donatorji, ki prihajajo zlasti iz Savdske Arabije, Katarja, Kuvajta in Združenih arabskih emiratov; ker si je Islamska država prisvojila veliko ameriške vojaške opreme, ki je bila v rokah iraške vojske, in ker zlahka kupuje kakovostno orožje na mednarodnem trgu; ker je Rusija nedavno v okviru varnostnega sveta OZN napovedala pravno zavezujočo pobudo, s katero bi se izvajal pritisk na države, da bi presekale tok denarja do Islamske države;
P. ker je razkroj iraško-sirske meje zaradi konflikta v obeh državah Islamski državi omogočil, da okrepi svojo navzočnost v obeh državah; ker je nekdanji generalni sekretar OZN Kofi Anan 8. februarja 2015 izjavil, da je bila invazija Iraka pod vodstvom ZDA napaka in da je pripomogla k oblikovanju Islamske države, saj „je cilj oblikovanja demokracije brez obstoječih institucij ustoličil skorumpirane sektaške vlade, je država odtlej nestabilna, to pa se je izkazalo za izvrstno gojišče radikalnih sunitskih muslimanov, ki so se pridružili Islamski državi“;
Q. ker je bilo v invaziji Iraka, ki so jo ZDA izpeljale leta 2003, ubitih več kot milijon ljudi, razseljenih pa je bilo 4 milijone Iračanov, od katerih je polovica pobegnila v Sirijo; ker je iraška vlada, ki se je oblikovala po invaziji, delovala tako, da je povzročala družbeno nezadovoljstvo in spodbujala verske skrajneže, v Siriji pa so to še okrepile in financirale zahodne sile, ki so si prizadevale za spremembo režima; ker sta Katar in Savdska Arabija sunitskim uporniškim skupinam zagotovili orožje, Turčija pa je sunitskim borcem, tudi džihadistom skupin Al Kajda in Islamska država, dovolila prestop meje v Sirijo;
R. ker ima preiskovalna komisija OZN, ki preiskuje domnevne kršitve človekovih pravic v Siriji po marcu 2011, dokaze, da sta obe strani v konfliktu zagrešili vojne zločine, vključno z umori, mučenjem, posilstvi in prisilnimi izginotji; ker sta bili obe strani v konfliktu obtoženi tudi, da kot vojno sredstvo uporabljata trpljenje civilistov, na primer preprečevanje dostopa do hrane, vode in zdravstvenih storitev;
S. ker je moral velik del od več kot pol milijona registriranih palestinskih beguncev v Siriji zaradi premikov vojaških skupin in okupacije taborišč ter kršenja načela nevtralnosti beguncev pobegniti iz begunskih taborišč in sirskih mest in so tako ti ljudje že drugič postali begunci;
T. ker je mednarodna skupnost na široko obsodila usmrtitev jordanskega pilota, tudi generalni sekretar Arabske lige Nabil Al-Arabi, vodilne osebnosti sunitskega islama, kot je veliki imam Univerze Al-Azhar v Egiptu šejk Ahmed Al-Tajeb, in Hezbolah, ki je poleg tega pozval več držav v regiji in po svetu, naj ponovno premislijo o svojih politikah podpore terorističnim skupinam v Siriji in Iraku;
1. je zelo zaskrbljen zaradi slabšanja humanitarnih in varnostnih razmer v Iraku in Siriji, ker je Islamska država zasedla velike dele ozemlja teh držav; je resno zaskrbljen zaradi hudega pomanjkanja finančnih sredstev za odziv na pozive ZN v letu 2014, zaradi česar je bilo treba začasno opustiti pomoč sirskim beguncem v okviru Svetovnega programa za hrano; zato poziva mednarodno skupnost, naj v odziv na prihodnje pozive poveča financiranje in pomoč;
2. spodbuja Svet, Komisijo in visoko predstavnico, da zagotovijo vse potrebne finančne in človeške vire za pomoč beguncem; poudarja, da je treba okrepiti mednarodno sodelovanje, da bi zagotovili humanitarno in drugo pomoč vsem ljudem, ki so bili razseljeni zaradi ofenzive Islamske države, ter tako zadovoljili osnovne potrebe in olajšali trpljenje, ki ga to nasilje povzroča;
3. poudarja, da se morajo strani sporazumeti o humanitarnih premirjih, lokalnih prekinitvah ognja in premirjih, da bi humanitarnim agencijam omogočile varen in neoviran dostop do vseh prizadetih območij v Siriji; opozarja, da mednarodno humanitarno pravo prepoveduje uporabo stradanja civilistov kot metodo bojevanja;
4. najostreje obsoja sistematične kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki so posledica terorističnih dejanj tako imenovane Islamske države proti prebivalstvu Iraka in Sirije in proti tema dvema državama, kar utegnejo biti vojni zločini in zločini zoper človečnost; izreka najgloblje sožalje družinam žrtev; poziva k takojšnji, varni in brezpogojni izpustitvi vseh, ki jih ta teroristična skupina zadržuje kot talce;
5. poudarja, da morajo odgovorni za te kršitve mednarodnega humanitarnega prava ali kršitve in zlorabe prava človekovih pravic za to odgovarjati preko ustreznih mehanizmov; poziva vse strani, naj upoštevajo veljavno mednarodno humanitarno pravo, da bi se zaščitili civilisti, spoštovale njihove človekove pravice in zadovoljile njihove osnovne potrebe, za kar je potreben varen dostop humanitarnih in zdravstvenih služb do prizadetega prebivalstva; ponovno zahteva, naj vse strani demilitarizirajo zdravstvene ustanove, šole in druga civilna poslopja, naj ne umeščajo vojaških položajev na naseljena območja in ne napadajo civilnih ciljev;
6. svari pred tveganjem, ki bi ga pomenil izbruh verske vojne; vseeno poudarja, da muslimanske oblasti zavračajo Islamsko državo, saj ta ni niti islamska niti država, ter da so jo obsodile, saj menijo, da so njena dejanja v nasprotju z načeli islama in predstavljajo grožnjo islamu in muslimanom po svetu; je prepričan, da se o protiteroristični strategiji ne sme razmišljati kot o vojni med civilizacijami ali verstvi, ki vodi v rasistične in ksenofobne domneve;
7. pozdravlja osvoboditev mesta Kobane; podpira iraško in sirsko državo in kurdske sile v njihovem boju proti terorizmu Islamske države; poudarja, da je treba odziv za povečanje varnosti povezati s trajnostno politično rešitvijo, ki bo v vsakem od primerov vključevala vse elemente družbe ter upoštevala njihove upravičene zahteve;
8. poziva zlasti države članice in zahodne države, naj prenehajo financirati milice in naj zlasti prenehajo kupovati nafto, ki se preko Turčije s tovornjaki prevaža z naftnih polj pod nadzorom Islamske države; ker je bila Turčija uporabljena tudi kot izhodišče za vojaško usposabljanje borcev, namenjenih v Sirijo; meni, da so potrebni mehanizmi za zaustavitev financiranja terorizma prek off-shore ustanov, v kar so vpletene države in finančne institucije, in za zaustavitev trgovine z orožjem ter kupovanje in prodajo energetskih virov in surovin, s katerima se okoriščajo teroristične skupine;
9. verjame, da sta invazija Iraka pod vodstvom ZDA in zunanje vmešavanje v notranje zadeve Sirije povzročila nastanek in širjenje Islamske države; obžaluje zlasti vlogo ZDA, držav članic, Savdske Arabije, Katarja, Turčije in Izraela; opozarja na odgovornost teh držav pri spodbujanju tega konflikta ter jih še zlasti poziva, naj olajšajo trpljenje tistih, ki jih je prizadelo nasilje, in zagotovijo azil beguncem;
10. poudarja, da se je konflikt še zaostril zaradi trgovine z orožjem in dobave orožja; zelo kritično obravnava vlogo več zahodnih posredovanj v zadnjih letih, saj so spodbudile radikalizacijo posameznikov, zlasti na Bližnjem vzhodu in v državah južnega sosedstva; poudarja, da se s tovrstnimi politikami terorizem kvečjemu spodbuja, ne pa odpravlja, zato bi jih bilo treba opustiti;
11. poudarja, da je treba v boju proti Islamski državi spoštovati človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo; poziva vladi Iraka in Sirije, naj sprejmeta potrebne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zaščite prebivalcev svojih držav, tudi najbolj ranljivih skupin, kot so otroci in ženske; opozarja na njune obveznosti po mednarodnem pravu, povezane z zaščito novinarjev, medijskih delavcev in drugega podobnega osebja, ki je na nevarnih poklicnih misijah na območjih oboroženih konfliktov; poziva, naj se posebna zaščita zagotovi najranljivejšim skupinam, kijih je prizadel konflikt, vključno z otroci, ženskami, starejšimi in invalidi, pa tudi etničnimi in verskimi manjšinami ali osebami LGBT;
12. poziva EU, naj zagotovi večjo mednarodno podporo za rastoče število beguncev, ki tvegajo življenja v odprtih plovilih, da bi zbežali v Evropo, ter poziva, naj se jim podeli azil in zagotovi podpora;
13. meni, da se teroristična dejanja islamskih skrajnežev uporabljajo kot orodje za oslabitev držav Bližnjega vzhoda in preprečevanje obstoja močnih držav, ki bi lahko prihodke svojega naftnega sektorja uporabile za lasten gospodarski in družbeni razvoj;
14. zavrača uporabo pojma "odgovornost za zaščito", saj je v nasprotju z mednarodnim pravom in ne nudi ustrezne pravne podlage za opravičevanje enostranske uporabe sile, ki ima v številnih primerih za cilj spremembo režima; obsoja enostransko domnevo, da vloga svetovnega policista pripada močnim državam, kot so ZDA, ali Natu; obsoja tudi tako imenovano selektivno bombardiranje in napotitev tujih vojaških sil na teren; obsoja poskus Nata, da bi prevzel naloge izgradnje miru in stabilizacije razmer, ki jih je mogoče izvajati samo s širokim soglasjem v okviru Generalne skupščine OZN; izraža globoko zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila primerov vojaškega novačenja otrok in mladih v Iraku in Siriji; opozarja, da je treba zlasti zaščititi otroke in ženske, ki jih je prizadel oboroženi konflikt;
15. je prepričan, da bo mogoče rešitev najti le z usklajevanjem z iraško in sirsko vlado, da se izkoreninijo vzroki terorizma; meni, da je popolno spoštovanje neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti držav, kot so Irak, Sirija in Libija, ter spoštovanje večkulturnega značaja teh družb in spoštovanje demokratičnih načel z njihove strani predstavljajo edino jamstvo, da se Islamska država ne bo širila dalje in da ne bo prihajalo do nadaljnjega trpljenja prebivalcev teh držav;
16. poziva k organizaciji mednarodne konference o Iraku pod okriljem Združenih narodov in sosednjih držav v regiji, da se omogoči udeležba vseh različnih iraških skupin in spodbudi oblikovanje združene vlade, ki bi lahko končala sektaške in nasilne politike v državi;
17. podpira prizadevanja posebnega odposlanca OZN za Sirijo, da bi dosegel strateško zmanjšanje nasilja v Siriji, kar bi bila podlaga za širši politični proces; poziva k organizaciji mednarodne mirovne konference, ki bi združila regionalne akterje, da bi spodbudili politično rešitev konflikta, s katero bi Sirci soglašali; vztraja, da mora o prihodnosti Sirije odločati samo sirsko ljudstvo; poudarja, da rešitve konflikta ni mogoče doseči po vojaški poti; odločno nasprotuje vsakemu tujemu vojaškemu posredovanju v Siriji, vseeno pa poudarja, da morajo vse strani začeti miren politični dialog; poziva vse strani, naj sklenejo takojšnje premirje, kar je pogoj za začetek vključujočega političnega dialoga, da se začne postopek sprave in pripomore k obnovitvi stabilnosti države;
18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, predsedniku Komisije, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vodji delegacije EU v Iraku, predsednikom parlamentov držav članic, vladi in predstavniškemu svetu Republike Irak, vladi in parlamentu Sirske arabske republike, generalnemu sekretarju Unije za Sredozemlje ter Ligi arabskih držav.