Dokument zasedanja

 

7.7.2015                                                                                                                  B8‑0717/2015

PREDLOG RESOLUCIJE

ob zaključku razprave o izjavi Predsednika

v skladu s členom 123(2) Poslovnika

o spominski slovesnosti v Srebrenici

( 2015/2747(RSP) )

Charles Tannock, Ryszard Antoni Legutko, Ryszard Czarnecki, Anna Elżbieta Fotyga, Tomasz Piotr Poręba, Ruža Tomašić, Zdzisław Krasnodębski, Raffaele Fitto

v imenu skupine ECR

 

B8‑0717/2015

Resolucija Evropskega parlamenta o spominski slovesnosti v Srebrenici

( 2015/2747(RSP) )

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2005 o Srebrenici[1],

−      ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2009 o Srebrenici[2],

−      ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani, podpisanega dne 16. junija 2008 v Luxembourgu, ter obetov za članstvo v EU, ki so bili vsem državam Zahodnega Balkana dani na vrhu EU v Solunu leta 2003,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker so Srebrenico, mesto v notranjosti Bosne, ki ga je varnostni svet OZN v resoluciji št. 819 z dne 16. aprila 1993 razglasil za varno območje, 11. julija 1995 zavzele sile bosanskih Srbov pod vodstvom generala Ratka Mladića, ki je ravnal po povelju takratnega predsednika Republike Srbske Radovana Karadžića;

B.     ker so sile bosanskih Srbov pod poveljstvom generala Mladića (vojska Republike Srbske) in paravojaške enote, vključno s srbskimi neregularnimi policijskimi enotami, ki so na bosansko ozemlje vstopile iz Srbije, medtem ko naj bi bilo to območje pod zaščito sil Združenih narodov (UNPROFOR), ki jih je na terenu predstavljal kontingent 400 pripadnikov mirovnih sil, v več dneh pobijanja po padcu Srebrenice po hitrem postopku usmrtile več kot 8000 muslimanskih mož in fantov ter jih pokopale v množičnih grobiščih; ker je bilo skoraj 25.000 žensk, otrok in starejših deportiranih, veliko žensk pa je bilo posiljenih, zaradi česar se je ta dogodek spremenil v največji vojni pokol v Evropi po koncu druge svetovne vojne;

C.     ker je ta tragedija, ki jo je Mednarodno kazensko sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (MKSJ) razglasilo za genocid, potekala na območju, ki so ga Združeni narodi razglasili za varno, ter je zato simbol neuspeha mednarodne skupnosti, da bi preprečila pokol in hitro posredovala ter zaščitila civilno prebivalstvo;

 

D.     ker so enote bosanskih Srbov zagrešile številne kršitve Ženevskih konvencij nad civilnim prebivalstvom v Srebrenici, vključno z deportacijo več tisoč žensk, otrok in ostarelih ter posilstvi številnih žensk;

E.     ker kljub izredno velikim prizadevanjem, da bi odkrili in izkopali množična grobišča in posamezne grobove ter identificirali žrtve, na podlagi doslej opravljenega iskanja ni mogoče opraviti popolne rekonstrukcije pokola v Srebrenici in njeni okolici;

F.     ker ne more biti pravega miru brez pravice in ker je polno in neomejeno sodelovanje z MKSJ še naprej osnovni pogoj za nadaljevanje postopka za vključitev držav Zahodnega Balkana v EU;

G.     ker je MKSJ kot prvega za krivega sodelovanja pri srebreniškem genocidu in hujskanja k njemu spoznalo generala bosanske vojske Radislava Krstića, Ratko Mladić je bil prijet 26. maja 2011 (izid njegovega sojenja bo znan konec leta 2015), postopek proti Radovanu Karadžiću pa še teče;

H.     ker je razglasitev spominskega dneva primeren način, da se poklonimo žrtvam genocida ter pošljemo jasno sporočilo prihodnjih generacijam;

1.      Odločno obsoja pokol v Srebrenici; se poklanja vsem žrtvam grozodejstev in izraža iskreno sožalje družinam žrtev, od katerih jih veliko ni dobilo dokončne potrditve glede usode njihovih očetov, sinov, mož ali bratov; pozdravlja prijetje glavnih odgovornih za pokol v Srebrenici, vendar obžaluje, da nekateri storilci niso bili privedeni pred sodišče; zato izraža polno podporo dragocenemu in težkemu delu MKSJ, ki je že podalo končno sodbo za 147 obdolžencev, medtem ko za nadaljnjih 14 postopek še poteka;

2.      poziva države članice in države Zahodnega Balkana, naj se ustrezno spomnijo dvajsete obletnice genocida v Srebrenici in Potočarih, in sicer tako, da podprejo razglasitev 11. julija za dan spomina na srebreniški genocid v EU; spodbuja države članice, naj podprejo pobude nevladnih organizacij in tako zagotovijo ustrezen obseg spominskih svečanosti; pozdravlja resnost in iskrenost spominskega dneva v Združenem kraljestvu, ki je rezultat ustreznega sodelovanja med nacionalnimi organi in nevladno organizacijo „Remembering Srebrenica“ (Spominjamo se Srebrnice);

3.      pozdravlja priznanje pokola s strani srbskih oblasti in uradno javno opravičilo, ki so ga sprejeli s posebno resolucijo leta 2010; poudarja, da je Srbija odgovorne za pokol postavila pred sodišče, s čimer je naredila pomemben korak v smeri miru in stabilnosti v regiji; poziva ostale organe v regiji, naj pravno priznajo genocid ter tako utrdijo spravo v regiji, kar je bistven pogoj za napredovanje vseh držav v regiji na poti do EU;

4.      poudarja pomembno vlogo verskih skupnosti, medijev in izobraževalnega sistema v procesu sprave, zato države Zahodnega Balkana poziva, naj okrepijo razvojne programe, ki skupnosti zbližujejo, da bi premagali pretekle napetosti ter miroljubno in iskreno sobivali v interesu trajnega miru, stabilnosti in gospodarske rasti;

5.      močno obžaluje, da je voditelj bosanskih Srbov Milorad Dodik poskušal doseči ruski veto, da bi preprečil sprejetje resolucije ZN o Srebrenici, katere osnutek so pripravili v Združenem kraljestvu in ki bi odražala neuspeh ZN pri preprečevanju genocida in počastitvi spomina na žrtve genocida in vse, ki so v vojni trpeli na obeh straneh; poziva organe bosanskih Srbov, naj preprečijo nadaljnje stopnjevanje napetosti in uradno priznajo pokol v Srebrenici kot dejanje genocida, saj sta Meddržavno sodišče in MKSJ to grozodejstvo, ki je najhujše po drugi svetovni vojni, že označila kot tako;

6.      naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam držav članic, vladi in parlamentu Bosne in Hercegovine in njenih entitet ter vladam in parlamentom držav Zahodnega Balkana.

[1] UL C 157 E, 6.7.2006, str. 468.
[2] UL C 46 E, 24.2.2010, str. 111.