Dokument zasedanja

 

7.7.2015                                                                                                                  B8‑0720/2015

PREDLOG RESOLUCIJE

ob zaključku razprave o izjavi predsednika

v skladu s členom 123(2) Poslovnika

o spominski slovesnosti v Srebrenici

( 2015/2747(RSP) )

Miloslav Ransdorf, Kateřina Konečná, Barbara Spinelli

v imenu skupine GUE/NGL

 

B8‑0720/2015

Resolucija Evropskega parlamenta o spominski slovesnosti v Srebrenici

( 2015/2747(RSP) )

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker je bilo julija 1995 v bosanskem mestu Srebrenica, ki ga je OZN pred tem razglasil za varno območje, pobitih okoli 8000 bosanskih muslimanov, na tisoče žensk, otrok in starejših pa je bilo prisiljenih Srebrenico zapustiti; ker je bil to največji pokol in vojni zločin, ki se je v Evropi zgodil po drugi svetovni vojni; ker 11. julij 2015 zaznamuje 20. obletnico pokola;

B.     ker je bil ta tragični dogodek vrhunec niza nacionalističnih grozodejstev in vojaških operacij med bosanskimi Srbi in Muslimani v obdobju 1992–1995;

C.     ker je razpad Jugoslavije privedel do krvave vojne in tujega posega na Zahodnem Balkanu; ker je bilo tedanje dogajanje na Zahodnem Balkanu tudi odsev tega, da EU, njene države članice in celotna mednarodna skupnost niso uspele oblikovati politike, ki bi preprečevala krize;

D.     ker so tragični dogodki v Srebrenici preživelim zadali globoke čustvene rane ter ustvarili trajne ovire za politično spravo med etničnimi skupinami v Bosni in Hercegovini in tamkajšnji regiji; ker kljub prizadevanjem, da bi odkrili in izkopali množična grobišča in posamezne grobove, še ni bilo mogoče najti in identificirati trupel skoraj 1200 moških in fantov iz Srebrenice;

1.      se spominja žrtev grozodejstev in se pokloni njihovemu spominu; izreka sožalje in solidarnost družinam žrtev, od katerih jih veliko ni dobilo dokončne potrditve glede usode njihovih očetov, sinov, mož ali bratov;

2.      ugotavlja, da ostaja pokol, ki se je pred dvajsetimi leti zgodil v Srebrenici, odprta rana v zgodovini tega območja; poziva vse države in skupnosti k še dodatnim naporom na poti sprave in sodelovanja; poudarja pomen izobraževalnih programov za boljše razumevanje vzrokov tovrstnih grozodejstev in večjo ozaveščenost o tem, da je treba spodbujati človekove pravice in medetnično strpnost;

3.      zaključuje, da so mednarodne sile pod mandatom OZN odigrale tragično vlogo, saj jim ni uspelo preprečiti vojnih zločinov, ki so se zgodili v Srebrenici; zaključuje, da je treba razviti boljše mehanizme za preprečevanje kriz;

4.      poziva k dodatnim preiskavam odgovornosti vojaških poveljnikov vseh strani, ki so bile med letoma 1992 in 1995 vpletene v konflikt med bosanskimi Srbi in Muslimani;

5.      poudarja, da je treba odgovorne za zločine, storjene v Bosni in Hercegovini, privesti pred sodišče, saj gre za pomemben korak v smeri sprave v regiji; je seznanjen z dosedanjimi prizadevanji, obžaluje pa, da so preiskave zločinov, ki so jih zagrešile vse vpletene strani, nepopolne, vključno s primerom Naserja Orića;

6.      ugotavlja, da dvajset let po podpisu daytonskega sporazuma bistveni politični problemi ostajajo nerešeni; meni, da je za Bosno in Hercegovino nujno potrebna nova politična pobuda in da je treba opustiti etnocentrični pristop pri reševanju težav ter razlike med narodnostnimi skupinami ublažiti z miroljubnimi, vzdržnimi in trajnimi rešitvami, ki jih lahko podpre vsaka od različnih skupin znotraj Bosne in Hercegovine; meni, da je že skrajni čas, da se v Bosni in Hercegovini konča vojaška navzočnost; poziva politične elite v državi, naj prevzamejo večjo odgovornost za svoja dejanja;

7.      izraža resno zaskrbljenost nad gospodarskimi in družbenimi razmerami v državi; opozarja, da je reševanje tega bistvenega vprašanja ključ do stabilnega razvoja v regiji; poziva vlade držav v regiji in Unijo, naj priznajo, da je gospodarski in družbeni razvoj glavna prednostna naloga narodov te regije, in naj ravnajo ustrezno temu; poudarja pomen spodbujanja regionalnega in čezmejnega sodelovanja;

 

8.      naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam držav članic, vladi in parlamentu Bosne in Hercegovine in njenih entitet ter vladam in parlamentom držav Zahodnega Balkana.