Dokument zasedanja
5.10.2015
PREDLOG RESOLUCIJE
k vprašanju za ustni odgovor B8‑0761/2015
v skladu s členom 128(5) Poslovnika
o smrtni kazni
( 2015/2879(RSP) )
Ignazio Corrao, Marco Zullo, Fabio Massimo Castaldo
v imenu skupine EFDD
Resolucija Evropskega parlamenta o smrtni kazni
( 2015/2879(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o odpravi smrtne kazni, zlasti tiste z dne 7. oktobra 2010 o svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni[1],
– ob upoštevanju členov 6 in 13 Evropske konvencije o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju člena 2 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,
– ob upoštevanju resolucij Generalne skupščine OZN, zlasti resolucij št. 62/149 in št. 63/138 o moratoriju za usmrtitve do odprave smrtne kazni,
– ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja iz leta 1984,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,
– ob upoštevanju končne izjave po 5. svetovnem kongresu proti smrtni kazni, ki je med 12. in 15. junijem 2013 potekal v Madridu,
– ob upoštevanju študije, ki jo je septembra 2015 objavil visoki komisar OZN za človekove pravice o tem, kako svetovna problematika drog vpliva na uveljavljanje človekovih pravic,
– ob upoštevanju svetovnega in evropskega dneva boja proti smrtni kazni, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra,
– ob upoštevanju vprašanja za Svet o smrtni kazni ( O-000103/2015 – B8‑0761/2015 ),
– ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,
A. ker Evropska unija odločno in načelno nasprotuje smrtni kazni, zaradi česar postavlja vsesplošni moratorij pred dokončno odpravo smrtne kazni med ključne cilje svoje politike na področju človekovih pravic;
B. ker je letošnji 10. oktober kot svetovni dan boja proti smrtni kazni posvečen ozaveščanju glede uporabe smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami;
C. ker je smrtno kazen za katero koli kaznivo dejanje odpravila 101 država; ker je leta 2014 smrtne kazni izvršilo vsaj 22 držav, vsaj 2466 oseb pa je bilo obsojenih na smrt;
D. ker 33 držav smrtno kazen izreka za kazniva dejanja, povezana z drogami, zaradi česar se izvrši okoli 1000 usmrtitev letno; ker je znano, da so leta 2015 usmrtitve za tovrstna kazniva dejanja izvršili na Kitajskem, v Iranu, Indoneziji in Saudovi Arabiji; ker so bile leta 2015 na Kitajskem, v Indoneziji, Iranu, Kuvajtu, Maleziji, Šrilanki, Saudovi Arabiji, Združenih arabskih emiratih in Vietnamu izrečene nove smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami; ker med ta kazniva dejanja sodijo obtožbe zaradi trgovine s prepovedanimi drogami ali njihovega posedovanja;
E. ker se je v zadnjih 12 mesecih po svetu povečala uporaba smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami in ker so jo v teh primerih v več državah izvrševali občutno pogosteje (npr. v Iranu in Saudovi Arabiji), v nekaterih državah so smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana z drogami, poskušali ponovno uvesti (npr. v Omanu), v nekaterih pa so prekinili dolgotrajen moratorij za njeno izvrševanje (npr. v Indoneziji in Pakistanu);
F. ker poročila navajajo, da so v Iranu v prvi polovici leta 2015 usmrtili 394 storilcev kaznivih dejanj, povezanih z drogami, v primerjavi s 367 usmrtitvami v celem letu 2014; ker je bila letos v Saudovi Arabiji polovica vseh usmrtitev izvršenih za kazniva dejanja, povezana z drogami, v primerjavi z letom 2010, ko so usmrtitve za ta dejanja predstavljale le 4 % vseh usmrtitev; ker v Pakistanu na izvršitev smrtne kazni čaka vsaj 112 storilcev kaznivih dejanj, povezanih z drogami;
G. ker so ljudje še vedno obsojeni na usmrtitev s kamenjem in ker je bilo v zadnjih letih zaradi prešuštva kamenjanih na stotine žensk; ker se kamenjanje šteje za obliko mučenja;
H. ker je bilo na smrtno kazen v tretjih državah obsojenih več deset evropskih državljanov, številni med njimi zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami;
I. ker člen 6(2) Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah določa, da se sme smrtna kazen uporabljati samo za najhujša kazniva dejanja; ker so odbor OZN za človekove pravice, posebni poročevalec OZN o usmrtitvah, izvršenih po izvensodnih, skrajšanih in samovoljnih postopkih ter posebni poročevalec o mučenju izjavili, da se smrtna kazen ne bi smela izrekati za kazniva dejanja, povezana z drogami;
J. ker je Mednarodna uprava za kontrolo narkotikov pozvala države, ki uporabljajo smrtno kazen, naj jo odpravijo za kazniva dejanja, povezana z drogami;
K. ker je izrek smrtne kazni za kazniva dejanja v zvezi z drogami povezan tudi z vrsto drugih kršitev človekovih pravic, kot je kršitev pravice do poštenega sojenja ali pravice do tega, da oseba ni mučena oziroma izpostavljena drugim oblikam slabega ravnanja; ker sta obvezno izrekanje smrtne kazni in njena uporaba za kazniva dejanja, povezana z drogami, v nasprotju z mednarodnim pravom in standardi;
L. ker so Komisija in države članice namenile vsaj 60 milijonov evrov za programe za boj proti drogam, ki jih izvaja Urad OZN za droge in kriminal (UNODC), in ker ti programi zadevajo predvsem kazenski pregon na področju drog v državah, ki aktivno uporabljajo smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana z drogami;
M. ker so neodvisne revizije operacij Urada OZN za droge in kriminal v Pakistanu in Iranu ter nedavna poročila nevladnih organizacij dvignili dvome o tem, ali pisarne tega urada OZN v teh državah dejansko izvajajo smernice za človekove pravice in ali v teh državah obstaja neposredna povezava med financiranjem boja proti drogam in izrekom smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami;
N. ker je Komisija v okviru instrumenta EU za prispevanje k stabilnosti in miru ter njegovega predhodnika, instrumenta za stabilnost, začela izvajati obsežna regionalna ukrepa za boj proti drogam, in sicer programa za kokainsko in heroinsko pot, ki vključujeta države, ki za kazniva dejanja, povezana z drogami, izvršujejo smrtno kazen; ker mora Komisija v skladu s členom 10 Uredbe o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru pri ukrepih proti organiziranemu kriminalu uporabljati operativne smernice za spoštovanje človekovih pravic in humanitarnega prava;
1. ponovno obsoja smrtno kazen in odločno podpira uvedbo moratorija kot korak na poti k njeni odpravi; ponovno poudarja, da odprava smrtne kazni prispeva h krepitvi človekovega dostojanstva;
2. obsoja vse usmrtitve, ne glede na to, kje se zgodijo; je še zmeraj zelo zaskrbljen zaradi izrekanja smrtne kazni mladoletnikom ter osebam z motnjami v duševnem razvoju, zato poziva k takojšnji in dokončni ustavitvi te prakse, ki krši mednarodne standarde s področja človekovih pravic;
3. je zelo zaskrbljen nad kamenjanjem, ki je še vedno splošna praksa v Pakistanu, Nigeriji, Afganistanu, Iranu, Iraku, Sudanu, Somaliji in Saudovi Arabiji, vlade teh držav pa odločno poziva, naj nemudoma začnejo izvajati predpise, ki prepovedujejo kamenjanje in druge oblike smrtne kazni za osebe, obtožene „prešuštva“ ali drugih kaznivih dejanj, ina naj ponovno uvedejo moratorij za usmrtitve;
4. opozarja, da ima osem držav predpisano smrtno kazen za homoseksualnost (Mavretanija, Sudan, Iran, Saudova Arabija, Jemen, Pakistan, Afganistan in Katar) in da pokrajine v Nigeriji in Somaliji uradno izvršujejo smrtno kazen za istospolna razmerja; te države poziva, naj homoseksualnosti ne kriminalizirajo več, državo Brunej pa, naj leta 2016 ne uvede smrtne kazni za homoseksualnost, kot trenutno načrtuje; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj boj proti obravnavi homoseksualnosti kot kaznivega dejanja še naprej uvršča med glavne prednostne naloge, v skladu s smernicami EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovi pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI);
5. poziva ESZD in države članice, naj se še naprej borijo proti smrtni kazni ter odločno pozovejo države, ki jo še zmeraj izvršujejo, naj spoštujejo minimalne mednarodne standarde, zmanjšajo obseg in pogostost uporabe smrtne kazni ter objavijo jasne in točne statistične podatke o številu obsodb in izvršitev; poziva ESZD, naj še naprej posveča pozornost dogodkom v vseh državah in uporabi vsa sredstva vpliva, ki jih ima na voljo;
6. poziva države, ki so odpravile smrtno kazen ali imajo dolgotrajen moratorij zanjo, naj je ne uvedejo ponovno, in jih spodbuja, naj delijo svoje izkušnje v zvezi s tem;
7. ostaja povsem prepričan, da smrtna kazen ne odvrača od trgovine s prepovedanimi drogami in posameznikom ne preprečuje, da jih ne bi začeli uživati; poziva države zagovornice smrtne kazni, naj uvedejo alternativne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami, in se zlasti osredotočijo na preprečevanje uživanja drog in programe za zmanjšanje njihovih škodljivih posledic;
8. izraža veliko zaskrbljenost, ker lahko programi za boj proti drogam, ki se v državah zagovornicah ohranitve smrtne kazni, financirajo iz evropskih sredstev, spodbujajo smrtne obsodbe in usmrtitve, zlasti z zastavljenimi cilji in pokazatelji večjih zasegov, aretacij in obsodb ter s strožjimi kaznimi;
9. ponovno priporoča Komisiji in državam članicam, da bi morala biti odprava smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami, osnovni pogoj za finančno in tehnično pomoč, vzpostavljanje zmogljivosti in drugo podporo za boj proti drogam;
10. poziva Komisijo in države članice, naj potrdijo kategorično načelo, da evropska pomoč in podpora ne smeta podpirati aktov kazenskega pregona, ki vodijo v obsodbe in izvršitve smrtnih kazni za aretirane osebe;
11. je zaskrbljen nad pomanjkljivo preglednostjo v zvezi s pomočjo in podporo, ki jo v boju proti drogam Komisija in države članice zagotavljajo pri kazenskem pregonu v državah, ki uveljavljajo smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana z drogami;
12. poziva, naj Komisija objavi letno poročilo o financiranju programov za boj proti drogam v državah, ki še vedno uporabljajo smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana z drogami, v poročilu pa na kratko opiše, kam je bilo financiranje usmerjeno, katera varovala za človekove pravice so bila uporabljena za preprečevanje smrtne kazni in v kakšni meri so države prejemnice upoštevale evropske pogoje;
13. poziva Komisijo, naj brez dodatnega odlašanja izvaja operativne smernice iz člena 10 Uredbe o instrumentu za prispevanje k stabilnosti in miru ter naj jih dosledno uveljavlja pri programih za kokainsko in heroinsko pot, v primeru nespoštovanja smernic in nedoslednosti pa naj programa takoj ustavi;
14. poziva Komisijo in države članice, naj finančna sredstva za programe Urada OZN za droge in kriminal v prihodnje pogojujejo s tem, da od urada zahtevajo pojasnila, kako namerava pri upravljanju teh sredstev slediti temeljnim načelom iz njegovih smernic na področju človekovih pravic, še prav posebej pa, kako bodo sredstva zamrznjena ali odvzeta, če država prejemnica vztraja pri izrekanju smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami;
15. poziva Komisijo, naj uresniči priporočilo iz akcijskega načrta EU za boj proti drogam (2013–2016) o tem, da je treba razviti in začeti uporabljati „orodje za usmerjanje in oceno učinka na področju človekovih pravic”, da bi „učinkovito vključili vprašanje človekovih pravic v zunanje ukrepe EU na področju drog”;
16. poziva ESZD, Komisijo in države članice, naj glede na več deset evropskih državljanov, ki jim grozi usmrtitev v tretjih državah, pripravijo smernice za obsežno in učinkovito evropsko politiko proti smrtni kazni, ki bo vključevala trdne in okrepljene mehanizme glede identifikacije, zagotavljanja pravne pomoči in diplomatskega zastopanja;
17. poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da se bo na posebnem zasedanju generalne skupščine OZN o svetovni problematiki drog, načrtovanem aprila 2016, obravnavala – in obsodila – uporaba smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami;
18. odobrava in še dodatno spodbuja dejavnosti nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za odpravo smrtne kazni povsod po svetu; poziva Komisijo, naj v okviru Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice financiranje projektov na tem področju še naprej uvršča med prednostne naloge;
19. poziva Pododbor za človekove pravice pri Odboru za zunanje zadeve (AFET), naj pripravi poročilo o smrtni kazni po svetu;
20. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije / visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku Generalne skupščine OZN in vladam držav članic OZN.