Dokument zasedanja

 

B8‑1008/2015

5.10.2015

PREDLOG RESOLUCIJE

k vprašanju za ustni odgovor B8‑0761/2015

v skladu s členom 128(5) Poslovnika

o smrtni kazni

( 2015/2879(RSP) )

Elena Valenciano, Pier Antonio Panzeri, Josef Weidenholzer, Richard Howitt, Liisa Jaakonsaari, Ana Gomes, Eric Andrieu, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Zigmantas Balčytis, Hugues Bayet, Brando Benifei, Goffredo Maria Bettini, José Blanco López, Vilija Blinkevičiūtė, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Nicola Caputo, Andrea Cozzolino, Andi Cristea, Miriam Dalli, Viorica Dăncilă, Nicola Danti, Isabella De Monte, Jonás Fernández, Monika Flašíková Beňová, Eugen Freund, Doru-Claudian Frunzulică, Eider Gardiazabal Rubial, Enrico Gasbarra, Elena Gentile, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Neena Gill, Michela Giuffrida, Maria Grapini, Theresa Griffin, Roberto Gualtieri, Sergio Gutiérrez Prieto, Anna Hedh, Cătălin Sorin Ivan, Jude Kirton‑Darling, Jeppe Kofod, Olle Ludvigsson, Andrejs Mamikins, Louis-Joseph Manscour, David Martin, Edouard Martin, Marlene Mizzi, Alessia Maria Mosca, Victor Negrescu, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Norbert Neuser, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Vincent Peillon, Tonino Picula, Miroslav Poche, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Siôn Simon, Tibor Szanyi, Marc Tarabella, Daniele Viotti, Boris Zala

v imenu skupine S&D

 

B8‑1008/2015

Resolucija Evropskega parlamenta o smrtni kazni

( 2015/2879(RSP) )

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o odpravi smrtne kazni, zlasti tiste z dne 7. oktobra 2010 o svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni[1],

–       ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Morgherini in generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjørna Jaglanda z dne 10. oktobra 2014 ob evropskem in svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni,

–       ob upoštevanju protokolov št. 6 in 13 Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–       ob upoštevanju člena 2 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–       ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni,

–       ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter njegovega drugega fakultativnega protokola,

–       ob upoštevanju študije, ki so jo septembra 2015 objavili v Uradu visokega komisarja ZN za človekove pravice, in sicer o tem, kako svetovna problematika prepovedanih drog vpliva na uveljavljanje človekovih pravic,

–       ob upoštevanju resolucij generalne skupščine Združenih narodov, zlasti tiste z dne 18. decembra 2014 o moratoriju za uporabo smrtne kazni (A/RES/69/186),

–       ob upoštevanju svetovnega in evropskega dneva boja proti smrtni kazni, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra,

–       ob upoštevanju končne izjave, sprejete na 5. svetovnem kongresu proti smrtni kazni, ki je med 12. in 15. junijem 2013 potekal v Madridu,

–       ob upoštevanju vprašanja Svetu o smrtni kazni ( O-000103/2015 – B8‑0761/2015 ),

–       ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

A.     ker Evropska unija odločno in načelno nasprotuje smrtni kazni in je zato vsesplošni moratorij pred dokončno odpravo smrtne kazni določen kot ključni cilj politike Unije na področju človekovih pravic;

B.     ker je svetovni dan boja proti smrtni kazni 10. oktobra 2015 posvečen ozaveščanju glede uporabe smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami;

C.     ker je po podatkih Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice več kot 160 držav članic Združenih narodov z različnimi pravnimi sistemi, tradicijami, kulturami in verskimi izročili odpravilo smrtno kazen ali pa je ne izvršujejo;

D.     ker najnovejši podatki kažejo, da je vsaj za 2466 oseb v 55 državah znano, da so bile leta 2014 obsojene na smrt, kar je skoraj 23 odstotkov več kot leta 2013; ker je bilo leta 2014 na svetovni ravni izvršenih vsaj 607 usmrtitev; ker je povečanje števila obsodb na smrt tesno povezano s sodbami sodišč, kot na primer v Egiptu, v množičnih sojenjih za kazniva dejanja, povezana s terorizmom; ker se obsodbe na smrt in usmrtitve v letu 2015 nadaljujejo z zaskrbljujočo hitrostjo;

E.     ker 33 držav smrtno kazen uporablja za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami, zaradi česar se izvrši okoli 1000 usmrtitev letno; ker je znano, da so leta 2015 usmrtitve za tovrstna kazniva dejanja izvršili na Kitajskem, v Iranu, Indoneziji in Saudovi Arabiji; ker so bile leta 2015 na Kitajskem, v Indoneziji, Iranu, Kuvajtu, Maleziji, na Šrilanki, v Saudovi Arabiji, Združenih arabskih emiratih in Vietnamu izrečene nove smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami; ker lahko med ta kazniva dejanja sodijo različne obtožbe v zvezi z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami ali njihovim posedovanjem;

F.     ker smrtna kazen ne odvrača od nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami; ker je velika večina posameznikov, ki so obsojeni na smrt zaradi kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami, na dnu hierarhije trgovine s prepovedanimi drogami;

G.     ker se je uporaba smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami, na svetovni ravni v zadnjih 12 mesecih povečala, pri čemer je bilo v vrsti držav zaradi teh kaznivih dejanj usmrčenih bistveno več ljudi, nekatere države pa si prizadevajo za ponovno uvedbo smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami, oziroma odpravo dolgoletnih moratorijev za smrtno kazen;

H.     ker naj bi v Iranu v prvi polovici leta 2015 usmrtili 394 storilcev kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami, v primerjavi s 367 usmrtitvami v vsem letu 2014; ker je bila letos v Saudovi Arabiji polovica vseh usmrtitev izvršena za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami, leta 2010 pa so usmrtitve za ta dejanja predstavljale le 4 % vseh usmrtitev; ker v Pakistanu na izvršitev smrtne kazni čaka vsaj 112 storilcev kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami;

I.      ker osem držav izreka smrtno kazen za homoseksualnost (Mavretanija, Sudan, Iran, Saudova Arabija, Jemen, Pakistan, Afganistan in Katar) in ker se v pokrajinah v Nigeriji in Somaliji uradno izvaja smrtna kazen za spolne odnose med osebami istega spola;

J.      ker več deset evropskim državljanom grozi usmrtitev v tretji državi, številnim med njimi zaradi kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami;

K.     ker so bili številni posamezniki, ne glede na pravni položaj, obsojeni na smrtno kazen in kasneje usmrčeni v okoliščinah in po sodnih postopkih, ki pogosto niso v celoti v skladu s spoštovanjem pravice do poštenega sojenja in pravice ljudi, da niso izpostavljeni mučenju in drugim oblikam slabega ravnanja, zaradi česar gre za sodno zmoto; ker so usmrtitve ireverzibilne in dokončne;

L.     ker člen 6(2) Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah določa, da se sme smrtna kazen izreči le za najhujše zločine; ker so odbor ZN za človekove pravice, posebni poročevalec ZN o usmrtitvah, izvršenih po izvensodnih, skrajšanih in samovoljnih postopkih, ter posebni poročevalec o mučenju izjavili, da se smrtna kazen ne bi smela izrekati za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami; ker sta obvezna smrtna kazen in njena uporaba za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami, v nasprotju z mednarodnim pravom in standardi;

M.    ker je Mednarodna uprava za kontrolo narkotikov pozvala države, ki izrekajo smrtno kazen, naj jo odpravijo za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami;

N.     ker so Komisija in države članice namenile vsaj 60 milijonov evrov za programe za boj proti prepovedanim drogam, ki jih izvaja Urad ZN za droge in kriminal (UNODC), in ker ti programi zadevajo predvsem kazenski pregon na področju prepovedanih drog v državah, ki aktivno uporabljajo smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami;

O.     ker je Komisija v okviru instrumenta EU za prispevanje k stabilnosti in miru ter njegovega predhodnika, instrumenta za stabilnost, začela izvajati obsežna regionalna ukrepa za boj proti prepovedanim drogam, in sicer programa za kokainsko in heroinsko pot, ki vključujeta države, ki za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami, uporabljajo smrtno kazen; ker mora Komisija v skladu s členom 10 Uredbe o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru pri ukrepih proti organiziranemu kriminalu uporabljati operativne smernice za spoštovanje človekovih pravic in humanitarnega prava;

1.      ponovno obsoja smrtno kazen in odločno podpira uvedbo moratorija kot koraka na poti k njeni odpravi; ponovno poudarja, da odprava smrtne kazni prispeva h krepitvi človekovega dostojanstva in da je končni cilj EU povsem odpraviti smrtno kazen;

2.      obsoja vse usmrtitve, ne glede na to, kje se zgodijo; je še zmeraj zelo zaskrbljen zaradi izvrševanja smrtne kazni pri mladoletnikih, denimo v primeru mladega saudskega protestnika Alija Mohameda Al Nimra, in pri duševno oziroma intelektualno prizadetih osebah, zato poziva k takojšnji in dokončni ustavitvi te prakse;

3.      poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in države članice, naj se še naprej borijo proti smrtni kazni ter odločno pozovejo države, ki jo še zmeraj izvršujejo, naj spoštujejo minimalne mednarodne standarde, zmanjšajo obseg in pogostost uporabe smrtne kazni ter objavijo jasne in točne statistične podatke o številu obsodb in izvršitev; poziva ESZD naj bo še naprej pozorna na dogodke v vseh državah, zlasti v Belorusiji, saj gre za edino evropsko državo, ki še zmeraj uporablja smrtno kazen, in naj uporabi vsa sredstva vpliva, ki so ji na voljo;

4.      pozdravlja odpravo smrtne kazni v nekaterih ameriških zveznih državah in spodbuja EU, naj nadaljuje dialog z ZDA, da bi dosegli dokončno odpravo; obsoja nedavno usmrtitev Alfreda Prieta v zvezni državi Virginiji;

5.      poziva države, ki so odpravile smrtno kazen ali imajo dolgotrajen moratorij nanjo, naj je ne uvedejo ponovno, in jih spodbuja, naj delijo svoje izkušnje v zvezi s tem;

6.      poziva države, v katerih je homoseksualnost kaznivo dejanje, naj ne uporabljajo smrtne kazni; poziva ESZD, naj boj proti obravnavi homoseksualnosti kot kaznivo dejanje še naprej uvršča med prednostne naloge, v skladu s smernicami EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovi pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI);

7.      ostaja povsem prepričan, da smrtna kazen ne odvrača od trgovine s prepovedanimi drogami in posameznikom ne preprečuje, da jih ne bi začeli uživati; poziva države, ki zagovarjajo smrtno kazen, naj uvedejo alternativne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami, in se zlasti osredotočijo na preprečevanje uživanja prepovedanih drog in programe za zmanjšanje njihovih škodljivih posledic;

8.      ponovno priporoča Komisiji in državam članicam, da bi morala biti odprava smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami, osnovni pogoj za finančno in tehnično pomoč, vzpostavljanje zmogljivosti in drugo podporo za boj proti prepovedanim drogam;

9.      poziva Komisijo in države članice, naj potrdijo kategorično načelo, da evropska pomoč in podpora ne smeta podpirati dejavnosti kazenskega pregona, ki vodijo v obsodbe in izvršitve smrtnih kazni za aretirane osebe;

10.    je zaskrbljen nad pomanjkanjem preglednosti v zvezi s pomočjo in podporo pri boju proti prepovedanim drogam, ki ju zagotavljajo Komisija in države članice pri dejavnostih kazenskega pregona v državah, ki uveljavljajo smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami; poziva Komisijo, naj vsako leto objavi podatke o financiranju programov boja proti prepovedanim drogam v državah, ki ohranjajo smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami;

11.    poziva Komisijo, naj začne brez odlašanja izvajati operativne smernice, opredeljene v členu 10 Uredbe o instrumentu za prispevanje k stabilnosti in miru, ter jih dosledno uveljavlja za programe za kokainsko in heroinsko pot;

12.    poziva Komisijo, naj uresniči priporočilo iz akcijskega načrta EU za boj proti drogam (2013–2016) o tem, da je treba razviti in začeti uporabljati „orodje za usmerjanje in oceno učinka na področju človekovih pravic”, da bi „učinkovito vključili vprašanje človekovih pravic v zunanje ukrepe EU na področju drog”;

13.    poziva ESZD, Komisijo in države članice, naj glede na več deset evropskih državljanov, ki jim grozi usmrtitev v tretjih državah, pripravijo smernice za obsežno in učinkovito evropsko politiko proti smrtni kazni, ki bo vključevala trdne in okrepljene mehanizme glede identifikacije, zagotavljanja pravne pomoči in diplomatskega zastopanja;

14.    poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da se bo na posebnem zasedanju generalne skupščine ZN o svetovni problematiki prepovedanih drog, načrtovanem aprila 2016, obravnavala – in obsodila – uporaba smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami;

15.    podpira vse agencije ZN, medvladne regionalne organe in nevladne organizacije pri njihovih nenehnih prizadevanjih, da bi države spodbudili k odpravi smrtne kazni; izpostavlja pomembno delo civilne družbe v zvezi s tem; poziva Komisijo, naj v okviru Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice še naprej financira projekte na tem področju;

16.    pozdravlja nedavne ratifikacije Drugega fakultativnega protokola k MPDPP, katerega cilj je odpraviti smrtno kazen, s čimer se je število držav podpisnic povečalo na 81, in poziva vse države, ki še niso ratificirale protokola, naj to nemudoma storijo;

17.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju ZN, predsedniku Generalne skupščine ZN in vladam držav članic ZN.

[1] UL C 371 E, 20.12.2011, str. 5.