Dokument zasedanja
14.12.2015
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o 20. obletnici Daytonskega mirovnega sporazuma
( 2015/2979(RSP) )
Knut Fleckenstein, Tanja Fajon, Afzal Khan, Tonino Picula, Victor Boştinaru, Richard Howitt, Eric Andrieu, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Zigmantas Balčytis, Hugues Bayet, Brando Benifei, Goffredo Maria Bettini, José Blanco López, Vilija Blinkevičiūtė, Simona Bonafè, Nicola Caputo, Nessa Childers, Andrea Cozzolino, Andi Cristea, Miriam Dalli, Viorica Dăncilă, Nicola Danti, Isabella De Monte, Monika Flašíková Beňová, Eugen Freund, Doru-Claudian Frunzulică, Eider Gardiazabal Rubial, Enrico Gasbarra, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Neena Gill, Ana Gomes, Theresa Griffin, Sylvie Guillaume, Sergio Gutiérrez Prieto, Cătălin Sorin Ivan, Liisa Jaakonsaari, Juan Fernando López Aguilar, Javi López, Andrejs Mamikins, Louis-Joseph Manscour, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Marlene Mizzi, Sorin Moisă, Csaba Molnár, Alessia Maria Mosca, Victor Negrescu, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Emilian Pavel, Vincent Peillon, Miroslav Poche, Liliana Rodrigues, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Daciana Octavia Sârbu, Christel Schaldemose, Siôn Simon, Renato Soru, Tibor Szanyi, Elena Valenciano, Julie Ward, Boris Zala, Flavio Zanonato
v imenu skupine S&D
Resolucija Evropskega parlamenta o 20. obletnici Daytonskega mirovnega sporazuma
( 2015/2979(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Splošnega okvirnega sporazuma za mir v Bosni in Hercegovini, ki je bil dosežen novembra 1995 v Daytonu in uradno podpisan 14. decembra 1995 v Parizu, ter njegovih prilog;
– ob upoštevanju svojih resolucij o Bosni in Hercegovini ter o Srebrenici,
– ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 22. decembra 2009 v zadevi Sejdić in Finci proti Bosni in Hercegovini (zadeva št. 27996/06 in 34836/06),
– ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino (BiH) na drugi strani, ki je bil podpisan v Luxembourgu 16. junija 2008, veljati pa je začel 1. junija 2015,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je splošni okvirni sporazum, bolj znan kot Daytonski mirovni sporazum, ustavil grozodejstva bosanskega vojne in v BiH prinesel mir;
B. ker so se pogodbenice Daytonskega sporazuma med drugim zavezale, da se bodo vzdržale vseh dejanj, ki bi bila v nasprotju z ozemeljsko celovitostjo ali politično neodvisnostjo BiH; ker so druge določbe sporazuma še vedno relevantne;
C. ker Daytonski sporazum v Prilogi 4 vsebuje ustavo BiH, ki se še vedno uporablja; ker pa sta zaradi te ustavne ureditve zmožnost odločanja in delovanje institucij otežena in neučinkovita, saj ureditev ohranja etnično razdeljenost bosanske družbe; ker je diskriminacija, ki je ustavno utemeljena in ki državljanom, ki se ne opredelijo kot pripadniki enega izmed konstitutivnih narodov države, onemogoča kandidiranje na volitvah, v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;
D. ker je v skladu z novim pristopom EU do BiH 1. junija 2015 začel veljati Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med BiH in EU ter je bil sprejet načrt reform, ki so ga pristojni organi BiH že začeli izvajati, namenjen pa je reševanju težkih družbeno-gospodarskih razmer in nadaljnjemu napredku pri integraciji v EU; ker namerava ta država v bližnji prihodnosti zaprositi za članstvo v EU;
1. obeležuje obletnico sklenitve Daytonskega sporazuma, ki je pomenil veliko zmago diplomacije proti vojni ter konec konflikta in z njim povezanih nepojmljivih grozodejstev, v katerih je izgubilo življenje več kot 100 000 ljudi, več milijonov pa se jih je razselilo;
2. pozdravlja dosežene rezultate pri vračanju beguncev in notranje razseljenih oseb, obnovi in vračanju premoženja, v skladu z določbami Priloge VII k Daytonskemu sporazumu; vztraja, da je treba določbe te priloge in ustrezno strategijo v celoti izvajati; poziva, naj se prizadevanja na vseh ravneh bolje usklajujejo in naj se več pozornosti nameni najbolj ranljivim razseljenim skupinam, vključno z Romi in ženskami, ki so žrtve nasilja; opozarja, da je treba tiste, ki se ne morejo vrniti v domači kraj, vključiti v lokalno okolje; z obžalovanjem ugotavlja, da je po navedbah Mednarodnega odbora Rdečega križa še vedno pogrešanih sedem tisoč oseb, njihova usoda pa ostaja neznana;
3. ugotavlja, da Daytonski sporazum kljub svojim omejitvam ostaja temelj ozemeljske celovitosti, suverenosti, mednarodne subjektivitete in politične neodvisnosti BiH; poudarja, da je bil v dveh desetletjih dosežen napredek v državi in regiji, vendar pa so potrebna dodatna prizadevanja na področju sprave ter razvoja in utrjevanja demokracije;
4. obžaluje, da je družba v BiH še vedno etnično razdeljena in da se sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Sejdić in Finci ne izvršuje; poziva EU, naj okrepi prizadevanja za sklenitev takšnega dogovora med konstitutivnimi narodi glede izvrševanja sodbe, ki bi zagotavljal enake pravice za vse državljane BiH in nadalje okrepil zaveze na področju človekovih pravic;
5. poudarja pomembno vlogo lokalne civilne družbe v procesu vzpostavljanja miru in sprave, zlasti pa je pomembna udeležba mladih v medkulturnem dialogu in izmenjavi ter na političnem področju; opozarja tudi na pomembno vlogo kulturnih aktivistov, umetnikov, pisateljev in predstavnikov akademskega sveta pri spodbujanju dialoga in vzajemnega razumevanja med različnimi skupinami v družbi; poziva k spodbujanju izobraževanja na področju demokracije, temeljnih pravic in državljanstva v Bosni;
6. izraža resno zaskrbljenost zaradi trenutnih priprav na izvedbo referenduma v Republiki Srbski v zvezi s sodiščem in državnim tožilstvom BiH, saj je referendum mogoče razumeti tudi kot zavračanje ozemeljske celovitosti in suverenosti BiH; obsoja tudi nedavno odločitev vlade Republike Srbske, da začasno prekine sodelovanje z nekaterimi pravosodnimi organi ter organi preiskovanja in pregona v državi; poudarja, da bi bilo treba pomanjkljivosti pravosodnega sistema BiH in druga vprašanja v zvezi s pravno državo obravnavati v okviru strukturiranega dialoga o pravosodju; ponovno izraža zavezo, da bosta reforma pravosodja ter obravnava vprašanj glede vojnih zločinov še naprej glavni prednostni nalogi strukturiranega dialoga;
7. poudarja, da v okviru Daytonskega mirovnega sporazuma entitete nimajo pravice do odcepitve; želi spomniti, da so se s sprejetjem pisne zaveze vse politične sile zavezale spoštovanju „suverenosti, ozemeljske celovitosti in politične neodvisnosti Bosne in Hercegovine“;
8. opozarja, da Daytonski sporazum določa, da smejo državo v mednarodnih organizacijah zastopati samo njeni centralni organi, vendar pa lahko okorna birokratska struktura ter zapleten, zamuden in neučinkovit postopek odločanja v BiH škodujeta obetom za evropsko integracijo in ogrožata sposobnost države, da bi lahko delovala kot bodoča članica EU; obžaluje, da po začetku veljavnosti Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma ni bil ustanovljen stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor – kar bi bilo v skladu s pravili in obveznosti sporazuma –, in sicer zaradi zahteve BiH, da se v skupni poslovnik uvede etnična razsežnost; poziva oblasti BiH, naj vprašanje funkcionalnosti obravnavajo v tesnem sodelovanju z Beneško komisijo; poziva institucije EU, naj razmislijo o tem, kako bi bile lahko dejavno vključene v prizadevanja za vzdržno in trajno rešitev za ustavno ureditev BiH;
9. dvajset let po podpisu Daytonskega sporazuma ponovno izraža zavezanost Evrope miru in blaginji v BiH; podpira evropsko perspektivo BiH in spodbuja politične reforme, ki bodo spodbudile družbeno-gospodarski razvoj in boljše delovanje države, da bi zagotovili boljše življenje za vse njene državljane; močno odsvetuje nacionalistično retoriko, ki bi lahko ogrozila že doseženi napredek;
10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije, Svetu, Komisiji, predsedstvu BiH, Svetu ministrov BiH, parlamentarni skupščini BiH, vladama in parlamentoma Federacije BiH in Republike Srbske, vladam 10 okrožij/kantonov ter podpisnicam Daytonskega mirovnega sporazuma.