Dokument zasedanja
13.1.2016
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o podpori mirovnem procesu v Kolumbiji
( 2015/3033(RSP) )
Luis de Grandes Pascual, Francisco José Millán Mon, Davor Ivo Stier, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Cristian Dan Preda, Ramón Luis Valcárcel Siso
v imenu skupine PPE
Resolucija Evropskega parlamenta o podpori mirovnem procesu v Kolumbiji
( 3033/2015(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih številnih resolucij o stanju človekovih pravic, zlasti resolucij z dne 18. aprila 1996, 12. junija 1997, 12. marca in 14. maja 1998, 11. marca 1999 in 7. septembra 2000,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Kolumbiji, zlasti resolucij z dne 14. marca in 24. oktobra 1996, 18. septembra1997 in 14. januarja 1999,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. februarja 2001 o načrtu za Kolumbijo in podpori mirovnemu procesu v Kolumbiji ter resolucij z dne 4. oktobra 2001 in 14. marca 2002 o Kolumbiji,
– ob upoštevanju posebnih vezi, ki jih ima EU s Kolumbijo, zlasti večstranskega trgovinskega sporazuma med Kolumbijo in Perujem ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami, ki je bil podpisan v Bruslju 26. julija 2012,
– ob upoštevanju skupne izjave št. 60 o sporazumu o vzpostavitvi posebne jurisdikcije za mir, podpisane 23. septembra 2015 v Havani, in št. 64 z dne 15. decembra 2015, ki vsebuje sporazum o žrtvah konflikta, in sicer celovit sistemu za resnico, pravico, odškodnine in preprečitev ponovnega konflikta, vključno z vzpostavitvijo posebne jurisdikcije za mir, ter zavezo o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju 44. odstavka sporočila delegacije Evropskega parlamenta na evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini (EuroLat) na drugem vrhu med EU in Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) v Bruslju o razrešitvi notranjega konflikta med vlado Kolumbije in oboroženimi revolucionarnimi silami Kolumbije (FARC),
– ob upoštevanju bruseljske deklaracije, ki je bila sprejeta ob koncu drugega vrha med EU in CELAC 11. junija 2015,
– ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Unije Federice Mogherini z dne 24. septembra 2015 o sporazumu o tranzicijski pravičnosti v Kolumbiji ter izjave z dne 1. oktobra 2015, v kateri je bil Eamon Gilmore imenovan za posebnega predstavnika EU za mirovni proces v Kolumbiji,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker od leta 2013 EU in Kolumbija tesno sodelujeta na gospodarskem in trgovinskem področju, in sicer na podlagi trgovinskega sporazuma med Kolumbijo in Perujem ter EU in njenimi državami članicami, katerega namen ni le okrepiti gospodarske odnose med temi državami, temveč tudi ustvariti odnose, ki ne bodo zgolj trgovinski in bodo okrepili mir, demokracijo in blaginjo njihovih državljanov;
B. ker je v okviru tega sporazuma še zlasti pomembna odločitev za odpravo zahteve po vizumu za EU za kolumbijske državljane, ki je bila sprejeta na drugem vrhu med EU in CELAC junija 2015;
C. ker se ta tesni odnos kaže tudi na področju mednarodnega sodelovanja pri velikih skupnih vprašanjih, kot sta boj za mir in proti terorizmu, kjer je treba posebej poudariti, da kolumbijske vojaške sile od podpisa okvirnega sporazuma o sodelovanju med EU in Kolumbijo v operacijah kriznega upravljanja EU leta 2014 sodelujejo z evropskimi silami pri mednarodnih mirovnih operacijah pod okriljem OZN;
D. ker so se pogovori (Mesa de diálogo) med vlado Kolumbije in FARC v kubanski Havani končali 26. avgusta 2012, po podpisu splošnega sporazuma za razrešitev konflikta in izgradnjo stabilnega in trajnega miru, s čimer se je izpolnila želja kolumbijskega naroda, da živi v miru, ter priznava, da sodi vzpostavitev miru v pristojnost vsega prebivalstva, da je država zavezana k spodbujanju človekovih pravic na vsem svojem ozemlju ter da sta pravičen gospodarski in socialni razvoj jamstvo za mir ter hkrati nujen pogoj za vključujočo in trajnostno rast države;
E. ker so pogajalci v različnih fazah pogajanj v Havani dosegli sporazume o novem kolumbijskem podeželju in celoviti zemljiški reformi, politični udeležbi in demokratičnem odpiranju za izgradnjo miru in reševanju problema prepovedanih drog;
F. ker sta 23. septembra 2015 vlada Kolumbije in FARC napovedala sklenitev sporazuma o vzpostavitvi posebne jurisdikcije za mir, ki izpolnjuje pravice žrtev in pomaga ustvariti stabilen in trajen mir; v ta namen sta se pogodbenici dogovorili, da bosta začeli izvajati celovit sistem za resnico, pravico, odškodnine in preprečitev ponovitve konflikta, vključno z ustanovitvijo komisije za pojasnitev resnice, sobivanje in preprečevanje ponovitve konflikta, ter sporazume na področju izplačila odškodnin žrtvam;
G. ker so pogajalci s sprejetjem sporazuma o tranzicijski pravičnosti naredili odločilen in kaže da tudi nepreklicen korak na poti do miru, saj sta se obe strani obvezali, da bosta določili največ šestmesečni rok za vzpostavitev miru, pri čemer je kot skrajni rok določen 23. marec 2016;
H. ker vzpostavitev posebne jurisdikcije za mir odgovarja na potrebo po oblikovanju posebnega pravosodnega sistema v skladu z mednarodnim pravom za kaznovanje oseb, ki so odgovorne za huda kazniva dejanja, in za odškodnino za žrtve ter spodbujanje opuščanja orožja;
I. ker lahko kolumbijska vlada, njena zakonodajna skupščina in kolumbijsko prebivalstvo suvereno vzpostavijo parametre te posebne jurisdikcije za mir, katerih glavna naloga bo odpraviti nekaznovanost, poiskati resnico ter soditi osebam, ki so med trajanjem konflikta zakrivile kazniva dejanja, zlasti najhujša in najbolj tipična, ter jih kaznovati, s tem pa zagotoviti, da se ta dejanja ne bodo ponovila, in da bodo žrtve prejele odškodnino;
J. ker je vzpostavitev stabilnega in trajnega miru v Kolumbiji s končanjem notranjega konflikta, ki je trajal več kot 50 let in povzročil na milijone žrtev, predvsem prednostna naloga Kolumbije, a tudi Evropske unije in mednarodne skupnosti, kar kažejo številne izjave različnih držav ter regionalnih in mednarodnih organov, vključno z Evropsko unijo, v podporo mirovnemu procesu;
1. z velikim zadovoljstvom pozdravlja sporazum med kolumbijsko vlado in Oboroženimi revolucionarnimi silami Kolumbije (FARC), dosežen v sredo, 23. septembra 2015, o vzpostavitvi posebne jurisdikcije za mir, s katerim je zadovoljivo rešena glavna in najbolj problematična točka pogajanj, in izraža zadovoljstvo nad skupno odločitvijo o šestmesečnem roku za podpis končnega mirovnega sporazuma do 23. marca 2016;
2. meni, da so podpis nedavnega sporazuma o vzpostavitvi posebne jurisdikcije za mir, ponovna potrditev drugih predhodnih dogovorov o celoviti zemljiški reformi, politični udeležbi in demokratičnem odpiranju za izgradnjo miru ter reševanju problema nezakonitih drog bistveni za sklenitev dokončnega sporazuma za stabilen in trajen mir, ki ga bo podprla kolumbijska družba in ki bo pomenil konec pol stoletja trajajočega oboroženega notranjega konflikta in v katerem se bo predvsem upoštevala pravica žrtev konflikta do polne, resnične in pravične odškodnine za povzročeno fizično, moralno in materialno škodo;
3. poziva Nacionalno osvobodilno vojsko (ELN), naj se brez opravičil ali odlašanja odločno zaveže k miru v Kolumbiji in začne postopek pogajanj s kolumbijsko vlado za svoje socialno in politično vključevanje v mir;
4. želi, da bi se sedanja mirovna pogajanja s FARC končala čim prej, vsekakor pa v šestih mesecih, kot je bilo določeno 23. septembra 2015 v Havani, tako da bi 23. marec 2016 obeleževal dokončno prenehanje konflikta in bi bil resničen mejnik v sodobni zgodovini Kolumbije;
5. priznava velika politična prizadevanja, stvarnost in vztrajnost, ki sta jih pokazali kolumbijska vlada in FARC pri zbliževanju svojih nasprotujočih si stališč in postopnem ustvarjanju kompromisa, kar je omogočilo napredek pri pogajanjih za trden in trajen mir, po katerem hrepenijo vsi Kolumbijci in ki bo zagotavljal, da se konflikt ne bo ponovil;
6. ponavlja, da nasilje ni legitimna oblika političnega boja, in poziva tiste, ki so imeli to mnenje, naj sprejmejo demokracijo z vsemi njenimi posledicami in zahtevami, pri katerih je na prvem mestu dokončna opustitev orožja, ter zagovarjajo njene ideje in težnje na podlagi demokratičnih pravil in načel pravne države;
7. prav tako priznava pomembno vlogo, ki so jo v mirovnem procesu do sedaj imeli Kuba in Norveška kot državi garantki ter Čile in Venezuela kot državi spremljevalki, še posebej pa se zahvaljuje moralnemu vodenju papeža Frančiška in njegovemu prizadevanju za vzpostavitev težko pričakovanega miru v Kolumbiji;
8. z zadovoljstvom pozdravlja sklep podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 1. oktobra 2015, da imenuje Eamona Gilmora, ki je nekdanji podpredsednik vlade in nekdanji minister Republike Irske za zunanje zadeve in trgovino, za posebnega predstavnika EU za mirovni proces v Kolumbiji;
9. ponovno poudarja, da je pripravljen nuditi vso možno podporo za izvajanje končnega mirovnega sporazuma, in zato ponavlja svoj poziv državam članicam EU, naj oblikujejo in prispevajo v skrbniški sklad za obdobje po konfliktu;
10. z zadovoljstvom ugotavlja, da je z izključitvijo možnosti amnestije ali pomilostitve za zločine proti človeštvu, genocid in hude vojne zločine mirovni sporazum skladen z mednarodnim kazenskim in humanitarnim pravom ter mednarodnimi instrumenti in standardi, ki se uporabljajo na področju človekovih pravic;
11. meni, da je bistveno, da se kazni za storilce kaznivih dejanj naložijo tudi z namenom odškodnine za žrtve in za politično spravo;
12. z zadovoljstvom pozdravlja dosežen dogovor med udeleženimi stranmi, da bodo po podpisu dokončnega mirovnega sporazuma vzpostavile komisijo za pojasnitev resnice, sobivanje in preprečevanje ponovnega konflikta kot neodvisen in nepristranski zunajsodni mehanizem, ki bo pripravila skupno zgodovinsko poročilo o dogodkih, saj lahko samo iskren opis preteklosti in prevzem vse odgovornosti omogoči mirno prihodnost in zagotovi pravice vsem žrtvam;
13. odločno podpira tekoče pogovore za dosego končnega sporazuma o premirju in popolnega prenehanja sovražnosti do 23. marca 2016;
14. priznava prizadevanja kolumbijske vlade in institucij, da bi kolumbijski politični sistem v celoti in neprekinjeno v vsej državi zagotovil spoštovanje človekovih pravic; poziva kolumbijske institucije, naj še naprej spoštujejo človekove pravice, saj je to področje na katerem se Kolumbija še vedno sooča z velikimi izzivi, tudi z izkoreninjanjem podkulture nasilja, kjer je petdesetletni konflikt občasno povzročil zunajpravne odzive, navade in ravnanje, ki niso v skladu s pravno državo in spoštovanjem človekovih pravic; v zvezi s tem zahteva, da se zaščitijo zagovorniki človekovih pravic v Kolumbiji, in poziva te organizacije civilne družbe, naj po svojih najboljših močeh in povsem pošteno sodelujejo pri vzpostavitvi mirnega sobivanja v Kolumbiji;
15. pozdravlja, da so kolumbijske oborožene sile nedavno napovedale spremembo kolumbijske vojaške doktrine, da bi vojaške sile prilagodili in pripravili tako, da se bodo v obdobju po konfliktu lahko učinkovito in hitro odzvale na nove izzive, hkrati pa bi jamčile izvajanje mirovnih sporazumov; meni tudi, da je nedavna napoved sil FARC, da se bodo prenehale vojaško usposabljati in se bodo odslej v okviru prizadevanj za razrešitev oboroženega konflikta posvetile političnemu in kulturnemu usposabljanju, še en vzpodbuden korak v pravo smer;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, sedanjemu predsedstvu EU, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter vladi in kongresu Kolumbije.