Dokument zasedanja

 

B8-0061/2016

14.1.2016

PREDLOG RESOLUCIJE

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika

o mirovnem procesu v Kolumbiji

( 2015/3033(RSP) )

Ramón Jáuregui Atondo, José Blanco López, Nicola Danti, Monika Flašíková Beňová, Karoline Graswander-Hainz, Enrique Guerrero Salom, Richard Howitt, Jude Kirton-Darling, Javi López, Marlene Mizzi, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Elena Valenciano, Carlos Zorrinho

v imenu skupine S&D

 

B8-0061/2016

Resolucija Evropskega parlamenta o mirovnem procesu v Kolumbiji

( 2015/3033(RSP) )

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih številnih resolucij o razmerah na področju človekovih pravic, vključno z resolucijami z dne 18. aprila 1996, 12. junija 1997, 12. marca in 14. maja 1998, 11. marca 1999 in 7. septembra 2000,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Kolumbiji, vključno z resolucijami z dne 14. marca in 24. oktobra 1996, 18. septembra1997 in 14. januarja 1999,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. februarja 2001 o Načrtu Kolumbija in podpori mirovnemu procesu v Kolumbiji ter resolucij z dne 4. oktobra 2001 in 14. marca 2002 o Kolumbiji,

–  ob upoštevanju posebnih odnosov, ki jih ima EU s Kolumbijo, zlasti večstranskega trgovinskega sporazuma med Kolumbijo in Perujem ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami, ki je bil podpisan v Bruslju 26. julija 2012,

–  ob upoštevanju skupne izjave št. 60 o sporazumu o vzpostavitvi posebne jurisdikcije za mir, ki je bil podpisan v Havani 23. septembra 2015,

–  ob upoštevanju skupnega osnutka sporazuma o žrtvah konflikta, sklenjenega v Havani 15. decembra 2015,

–  ob upoštevanju odstavka 44 sporočila delegacije Evropskega parlamenta na evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini (EuroLat) na drugem vrhunskem srečanju med EU in Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) v Bruslju o razrešitvi notranjega konflikta med kolumbijsko vlado in Oboroženimi revolucionarnimi silami Kolumbije (FARC),

–  ob upoštevanju bruseljske deklaracije, ki je bila sprejeta ob koncu drugega vrhunskega srečanja med EU in CELAC 11. junija 2015,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 24. septembra 2015 o sporazumu o tranzicijski pravičnosti v Kolumbiji ter izjave z dne 1. oktobra 2015, s katero je bil Eamon Gilmore imenovan za posebnega predstavnika EU za mirovni proces v Kolumbiji,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker od leta 2013 EU in Kolumbija tesno sodelujeta na gospodarskem in trgovinskem področju, in sicer na podlagi trgovinskega sporazuma med Kolumbijo in Perujem ter EU in njenimi državami članicami, katerega namen ni le okrepiti gospodarske odnose med temi državami, temveč tudi ustvariti odnose, ki ne bodo zgolj trgovinski in bodo okrepili mir, demokracijo in dobrobit njihovih državljanov;

B.  ker je v okviru tega sporazuma še zlasti pomembna odločitev, da se odpravi zahteva po vizumu za EU za kolumbijske državljane, ki je bilo sprejeta na drugem vrhunskem srečanju med EU in CELAC junija 2015;

C.  ker se ta tesni odnos kaže tudi na področju mednarodnega sodelovanja pri velikih skupnih vprašanjih, kot sta boj za mir in proti terorizmu, pri čemer je treba posebej poudariti, da od podpisa okvirnega sporazuma o sodelovanju med EU in Kolumbijo v operacijah za krizno upravljanje leta 2014 kolumbijske vojaške sile sodelujejo z evropskimi v mednarodnih mirovnih operacijah pod okriljem OZN;

D.  ker so se 26. avgusta 2012 v Havani (Kuba) po podpisu splošnega sporazuma za razrešitev konflikta in izgradnjo stabilnega in trajnega miru začeli pogovori med kolumbijsko vlado in silami FARC, s čimer se je izpolnila želja kolumbijskega naroda, da živi v miru, ter še posebej priznava, da sodi izgradnja miru v pristojnost vsega prebivalstva, da je država zavezana k spodbujanju človekovih pravic na vsem svojem ozemlju in da sta pravičen gospodarski in socialni razvoj jamstvo za mir ter hkrati nujen pogoj za vključujočo in trajnostno rast v državi;

E.  ker so pogajalci v različnih fazah pogajanj v Havani dosegli sporazume o novem kolumbijskem podeželju in celoviti zemljiški reformi, politični udeležbi in demokratičnem odpiranju za izgradnjo miru ter reševanju problema prepovedanih drog;

F.  ker sta 23. septembra 2015 vlada Kolumbije in FARC sporočila, da sta sklenila sporazum o vzpostavitvi posebne jurisdikcije za mir, ki bo izpolnjevala pravice žrtev in pomagala ustvariti stabilen in trajen mir; v ta namen sta se pogodbenici dogovorili, da bosta začeli izvajati celovit sistem za resnico, pravico, odškodnine in preprečevanje ponovnega konflikta, vključno z ustanovitvijo komisije za pojasnitev resnice, sobivanje in preprečevanje ponovnega konflikta, ter sporazume na področju izplačila odškodnin žrtvam;

G.  ker so pogajalci s sprejetjem sporazuma o prehodni pravosodni ureditvi naredili odločilen in, kot kaže, nepreklicen korak na poti do miru, saj sta si obe strani postavili rok največ šest mesecev za vzpostavitev miru, pri čemer sta kot skrajni rok določili 23. marec 2016;

H.  ker sta kolumbijska vlada in FARC 15. decembra 2015 sporočila, da sta sklenila sporazum o žrtvah konflikta, in sicer celovit sistem za resnico, pravico, odškodnine in preprečevanje ponovnega konflikta, ki vključuje posebno jurisdikcijo za mir in zavezo o človekovih pravicah; ker bosta s tem sporazumom oblikovani komisija za pojasnitev resnice, sobivanje in preprečevanje ponovnega konflikta ter posebna enota za iskanje pogrešanih oseb, ki so izginile med konfliktom in zaradi njega;

I.  ker je ta sporazum bistven korak za izgradnjo stabilnega in trajnega miru ter priznava vse žrtve konflikta ne le kot žrtve, temveč predvsem kot državljane s pravicami, zlasti njihovo pravico do sodelovanja pri pojasnitvi resnice in do odškodnine zaradi škode, ki so jo utrpele zaradi konflikta;

J.  ker vzpostavitev posebne jurisdikcije za mir odgovarja na potrebo po posebnem sistemu pravnega varstva v skladu z mednarodnim pravom za kaznovanje oseb, ki so odgovorne za kazniva dejanja prelivanja krvi, in za odškodnino za žrtve ter spodbujanje opuščanja orožja;

K.  ker lahko kolumbijska vlada, njena zakonodajna skupščina in kolumbijsko prebivalstvo suvereno vzpostavijo parametre te posebne jurisdikcije za mir, ki bo vsebovala sodišča in mirovno sodišče, katerih glavna naloga bo odpraviti nekaznovanost, poiskati resnico ter soditi osebam, ki so med trajanjem konflikta zakrivile kazniva dejanja, zlasti najhujša in najbolj tipična, in jih kaznovati, s tem pa zagotoviti, da se ta dejanja ne bodo ponovila, in da bodo žrtve prejele odškodnino;

L.  ker ta posebna jurisdikcija:

  –  priznava, da je treba obsoditi storilce kaznivih dejanj, storjenih med konfliktom, čeprav so priznali odgovornost;

  –  določa ureditev za odvzem prostosti, v skladu s katero bodo glede na zgodnje ali kasnejše priznanje odgovornosti za huda kazniva dejanja ali nepriznanje takšne odgovornosti naložene različne kazni v primeru obsodbe, in sicer med 5 in 8 let ter vse do 20 let, glede na stopnjo priznavanja odgovornosti pa bodo različni tudi kraji in pogoji izvajanja kazni odvzema prostosti;

  –  zagotavlja, da bo ob koncu sovražnosti kolumbijska država v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom podelila čim večjo amnestijo za politična kazniva dejanja in z njimi povezana dejanja, ne da bi jo lahko izkoristili storilci zločinov proti človečnosti, genocida, hudih vojnih zločinov in drugih hudih kaznivih dejanj, kot so zajetja talcev, mučenje, prisilno razseljevanje in izginotja, zunajsodni uboji in spolno nasilje;

M.  ker je vzpostavitev stabilnega in trajnega miru v Kolumbiji s končanjem notranjega konflikta, ki je trajal več kot 50 let in povzročil na milijone žrtev, predvsem prednostna naloga Kolumbije, a tudi Evropske unije in mednarodne skupnosti, kar kažejo številne izjave različnih držav ter regionalnih in mednarodnih organov, vključno z Evropsko unijo, v podporo mirovnemu procesu;

1.  z velikim zadovoljstvom pozdravlja sporazum o vzpostavitvi posebne jurisdikcije za mir, s katerim je zadovoljivo rešena glavna in najbolj problematična točka pogajanj, in izraža zadovoljstvo nad skupno odločitvijo o šestmesečnem roku za podpis končnega mirovnega sporazuma do 23. marca 2016;

2.  je tudi zadovoljen, da je bil 15. decembra 2015 dosežen dogovor o točki 5 (žrtve) splošnega sporazuma med kolumbijsko vlado in Oboroženimi revolucionarnimi silami Kolumbije (FARC), ki vključuje ustanovitev komisije za pojasnitev resnice, sobivanje in preprečevanje ponovnega konflikta, posebne enote za iskanje pogrešanih oseb, ki so izginile med konfliktom in zaradi njega, in posebne jurisdikcije za mir ter posebne ukrepe za odškodnine;

3.  priznava, da je ta sporazum edini v zgodovini pogajanj in oboroženih konfliktov, ki namenja žrtvam osrednje mesto in ima za prednostno nalogo resnico, pravico, odškodnine in preprečevanje ponovnega konflikta, in je zato pravičen sporazum, ki ne dopušča nekaznovanosti;

4.  meni, da so podpis nedavnega sporazuma o žrtvah, ponovna potrditev drugih predhodnih sporazumov o celoviti zemljiški reformi, politični udeležbi in demokratičnem odpiranju za izgradnjo miru ter reševanju problema prepovedanih drog bistveni za sklenitev dokončnega sporazuma za stabilen in trajen mir, ki ga bo podprla kolumbijska družba in ki bo pomenil konec pol stoletja trajajočega oboroženega notranjega konflikta in s katerim se bo predvsem upoštevala pravica žrtev konflikta do polne, resnične in pravične odškodnine za fizično, moralno in materialno škodo;

5.  poziva, naj se sedanji proces razširi na Nacionalno osvobodilno vojsko (ELN) ali pa naj se po potrebi vzpostavijo vzporedna pogajanja, ki bi potekala pod podobnimi pogoji in v podobnih rokih;

6.  želi, da bi se pogajanja končala čim prej, vsekakor pa v šestih mesecih, kot je bilo določeno 23. septembra 2015 v Havani, tako da bi 23. marec 2016 obeleževal dokončno prenehanje konflikta in bi bil resničen mejnik v sodobni zgodovini Kolumbije;

7.  priznava velika politična prizadevanja, stvarnost in vztrajnost, ki sta jih pokazali kolumbijska vlada in FARC pri zbliževanju svojih nasprotujočih si stališč in postopnem ustvarjanju kompromisa, kar je omogočilo napredek pri pogajanjih za trden in trajen mir, po katerem hrepenijo vsi Kolumbijci in ki bo zagotavljal, da se konflikt ne bo ponovil;

8.  ponavlja, da nasilje ni legitimna oblika političnega boja, in poziva tako misleče, naj sprejmejo demokracijo z vsemi njenimi posledicami in zahtevami, pri katerih je na prvem mestu trajna opustitev orožja, svoje ideje in težnje pa naj zagovarjajo na podlagi demokratičnih pravil in načel pravne države; glede tega poziva, naj se spoštuje pravica opozicije do izvajanja političnih dejavnosti brez sistematičnega preganjanja, ki mu je bila priča v preteklosti;

9.  prav tako priznava pomembno vlogo, ki so jo v mirovnem procesu doslej imeli Kuba in Norveška kot državi garantki ter Čile in Venezuela kot državi, ki spremljata mirovni proces, še posebej pa se zahvaljuje moralnemu vodenju papeža Frančiška in njegovemu prizadevanju za vzpostavitev težko pričakovanega miru v Kolumbiji;

10.  z zadovoljstvom pozdravlja sklep podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 1. oktobra 2015, da imenuje Eamona Gilmora, nekdanjega podpredsednika vlade in nekdanjega ministra Republike Irske za zunanje zadeve in trgovino, za posebnega predstavnika EU za mirovni proces v Kolumbiji; se zavezuje, da si bo na vso moč prizadeval, da bo imel novi posebni predstavnik čim prej na voljo proračunska sredstva, ki jih potrebuje za učinkovito izvajanje te pomembne naloge; poziva, naj se sestane z obema stranema;

11.  ponovno poudarja, da je pripravljen nuditi vso možno podporo za izvajanje končnega mirovnega sporazuma, in zato ponavlja svoj poziv državam članicam EU, naj oblikujejo skrbniški sklad za obdobje po konfliktu; meni, da je treba ta sklad upravljati s soglasjem obeh strani, skupnosti in organizacije civilne družbe pa morajo imeti neposreden dostop do njega;

12.  pozdravlja odločitev za podelitev široke amnestije ali pomilostitve za politična kazniva dejanja, povezana s konfliktom, in poziva kolumbijsko vlado, naj sprejme statutarni zakon, ki bo jasno določal področje uporabe kaznivih dejanj ter pojasnjeval tudi druga splošna kazniva dejanja, kot sta trgovina s prepovedanimi drogami in njena morebitna povezava s političnimi kaznivimi dejanji; je seznanjen, da se v skladu s kolumbijsko zakonodajo za politična kazniva dejanja štejejo tista, ki so uperjena proti ustavni ureditvi, zlasti upori, vstaje in nemiri;

13.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je z izključitvijo možnosti amnestije ali pomilostitve za zločine proti človeštvu, genocid in hude vojne zločine mirovni sporazum skladen z mednarodnim kazenskim in humanitarnim pravom ter mednarodnimi instrumenti in standardi, ki se uporabljajo na področju človekovih pravic;

14.  poudarja, da je treba vzpostaviti učinkovite sisteme, s katerimi se bo lahko preverila povezava med zločini, povezanimi s trgovino s prepovedanimi drogami, in oboroženim konfliktom, zato da splošna kazniva dejanja, storjena zunaj konteksta oboroženega konflikta, ne bodo obravnavana v okviru posebne jurisdikcije;

15.  meni, da je bistveno, da se kazni za storilce kaznivih dejanj naložijo tudi z namenom odškodnine za žrtve in za politično spravo, zato podpira zamisel, da bi storilci manj hudih kaznivih dejanj, ki priznajo odgovornost, lahko prestajali kazen zunaj zapora, tako da bi lahko prispevali k odškodnini za žrtve in obnovili svoje vezi s skupnostjo;

16.  z zadovoljstvom pozdravlja dosežen sporazum med udeleženimi stranmi, da bodo po podpisu mirovnega sporazuma vzpostavile komisijo za pojasnitev resnice, sobivanje in preprečevanje ponovnega konflikta kot neodvisen in nepristranski zunajsodni mehanizem, ki bo pripravila skupno poročilo o resničnih dogodkih, saj lahko samo iskren opis preteklosti in prevzem vse odgovornosti omogoči mirno prihodnost in zagotovi pravice vsem žrtvam;

17.  odločno podpira tekoče pogovore za dosego končnega sporazuma o premirju in popolnega prenehanja sovražnosti do 23. marca 2016; zato poziva vse kolumbijske politične sile, naj si v zvezi s tem sporazumom prizadevajo doseči konsenz, da bi prejel čim širšo državljansko podporo in bi bil tako prvi in najpomembnejši korak k družbeni spravi, kar je brez dvoma bistveno za premostitev dolgih let nasilja, ki je povzročilo ogromno število žrtev;

18.  ponovno zahteva, naj kolumbijski politični sistem in njegove institucije v celoti in neprekinjeno v vsej državi zagotovijo spoštovanje človekovih pravic; meni, da je treba subkulturo nasilja v celoti izkoreniniti iz države, kjer je 50-letni konflikt občasno povzročil zunajpravne odzive, navade in ravnanje v nekaterih državnih institucijah, ki niso v skladu s pravno državo in spoštovanjem človekovih pravic; v zvezi s tem zahteva, da se zaščitijo zagovorniki človekovih pravic v Kolumbiji, in poziva te organizacije civilne družbe, naj po svojih najboljših močeh in povsem pošteno sodelujejo pri vzpostavitvi mirnega sobivanja v Kolumbiji;

19.  pozdravlja, da so kolumbijske oborožene sile nedavno napovedale preoblikovanje kolumbijske vojaške doktrine, tako da bi bile v obdobju po konfliktu zmožne, da bi se učinkovito in hitro odzvale na nove izzive, hkrati pa bi jamčile izvajanje mirovnih sporazumov; meni tudi, da je nedavna napoved sil FARC, da se bodo prenehale vojaško usposabljati in se bodo odslej v okviru prizadevanj za končanje oboroženega konflikta posvetile političnemu in kulturnemu usposabljanju, še en vzpodbuden korak v pravo smer;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, sedanjemu predsedstvu EU, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter vladi in kongresu Kolumbije.