Dokument zasedanja
14.1.2016
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2016
( 2015/3035(RSP) )
Barbara Lochbihler, Judith Sargentini, Molly Scott Cato
v imenu skupine Verts/ALE
Resolucija Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2016
( 2015/3035(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter vseh konvencij OZN ter pripadajočih izbirnih protokolov,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 60/251 o ustanovitvi Sveta OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, Evropske socialne listine ter Listine EU o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,
– ob upoštevanju svojih preteklih resolucij o Svetu OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju svojih preteklih resolucij o kršenju človekovih pravic, vključno z nujnimi resolucijami o tej temi,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2014 ter politiki Evropske unije na tem področju[1],
– ob upoštevanju členov 2, 3(5), 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji,
– ob upoštevanju letnega poročila Sveta OZN za človekove pravice za leto 2015, pripravljenega za generalno skupščino OZN,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker so v letih 2015 in 2016 obletnice večjih dogodkov, pomembnih za uveljavljanje človekovih pravic, miru in varnosti: 70. obletnica ustanovitve Združenih narodov, 50. obletnica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter 30. obletnica Deklaracije o pravici do razvoja (1986) in 20. obletnica Pekinške izjave in izhodišč za ukrepanje (1995), pa tudi 15. obletnica prelomne resolucije varnostnega sveta OZN o ženskah, miru in varnosti (2000) ter razvojnih ciljev tisočletja (2000); ker te obletnice sovpadajo z najhujšo humanitarno krizo po drugi svetovni vojni, nastala pa je zaradi vse večjega števila posameznikov, ki so prisiljeni zapustiti svoje domove zaradi podnebnih sprememb, preganjanja, oboroženih spopadov in vsesplošnega nasilja;
B. ker so si vse države dolžne prizadevati za spoštovanje človekovih pravic, ne glede na rasno pripadnost, izvor, družbeni razred, kasto, spol, spolno usmerjenost ali barvo, in ker želi ponovno poudariti svojo zavezanost nedeljivosti človekovih pravic – tako državljanskih, političnih, gospodarskih kot socialnih ali kulturnih –, saj so medsebojno povezane in sovisne, in če odrečemo eno, to neposredno ogrozi druge;
C. ker so vse države dolžne spoštovati temeljne pravice svojih prebivalcev ter na nacionalni ravni konkretno ukrepati za njihovo spoštovanje, na mednarodni ravni pa je njihova dolžnost medsebojno sodelovati za odpravo ovir pri uveljavljanju človekovih pravic na vseh področjih;
D. ker so spoštovanje, spodbujanje in varovanje univerzalnosti človekovih pravic del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev evropske enotnosti in integritete; ker stanje na področju človekovih pravic v državah članicah EU neposredno vpliva na verodostojnost njene politike na področju človekovih pravic v tujini;
E. ker delovanje Unije v odnosih s tretjimi državami temelji na členu 21 Lizbonske pogodbe, ki potrjuje univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vsebuje obveznost EU, da pri svojem delovanju na mednarodnem prizorišču spoštuje človekovo dostojanstvo, načeli enakosti in solidarnosti ter načela Ustanovne listine OZN in mednarodnega prava;
F. ker je treba spoštovanje človekovih pravic uveljaviti na vseh političnih področjih, povezanih z mirom in varnostjo, razvojnim sodelovanjem, migracijami, trgovino in naložbami, humanitarno pomočjo, podnebnimi spremembami in bojem proti terorizmu, saj jih ne moremo obravnavati ločeno od spoštovanja človekovih pravic;
G. ker tako redna zasedanja Sveta OZN za človekove pravice, imenovanje posebnih poročevalcev kot mehanizem splošnega rednega pregleda in posebni postopki, v katerih se obravnavajo bodisi razmere v posameznih državah bodisi posamezne teme, prispevajo k mednarodnim prizadevanjem za uveljavljanje in spoštovanje človekovih pravic, demokracije in pravne države;
H. ker je znano, da nekatere članice Sveta za človekove pravice sodijo med najhujše kršiteljice človekovih pravic in so doslej nezadovoljivo sodelovale v posebnih postopkih OZN oz. izpolnjevale svoje obveznosti glede poročanja organom OZN, ki spremljajo izvajanje sporazumov na področju človekovih pravic;
Svet OZN za človekove pravice
1. ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba članice Sveta za človekove pravice izvoliti izmed držav, ki vzdržujejo najvišje standarde glede uveljavljanja in varstva človekovih pravic, pravne države in demokracije, in poziva države članice EU, naj uveljavljajo merilo, da mora vsaka država, ki želi biti izvoljena v Svet za človekove pravice, izpolnjevati merilo rezultatov na področju človekovih pravic; je zaskrbljen zaradi razširjenosti in sistematičnosti kršitev človekovih pravic v več članicah Sveta OZN za človekove pravice, vključno z Rusijo, Kitajsko in Savdsko Arabijo; poziva države članice EU, naj ne glasujejo v podporo članstvu držav, ki so odgovorne za tako obsežne kršitve človekovih pravic, ter naj svoje glasovanje javno oznanijo;
2. v celoti podpira neodvisnost in integriteto Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice in poudarja, da je to pomembno za ohranitev njegove neodvisnosti, saj bo lahko le tako še naprej učinkovito in nepristransko opravljal svoje naloge; ponovno poudarja, da je treba Urad ustrezno financirati in popolnoma podpreti;
3. ponovno izraža podporo posebnim postopkom in neodvisnosti nosilcev mandatov, saj jim bo le tako omogočeno popolnoma nepristransko izpolnjevanje njihovih nalog; globoko obžaluje, da nekatere države članice Sveta za človekove pravice ne sodelujejo v tematskih posebnih postopkih, na primer Venezuela, Savdska Arabija in Etiopija, enako nekatere države opazovalke, na primer Vietnam, Zimbabve, Uzbekistan in Turkmenistan, medtem ko nekatere države, na primer Izrael, s posebnimi postopki za posamezne države ne sodelujejo; poziva vse države, naj v celoti sodelujejo v teh postopkih;
4. ponovno poudarja, kako pomembna je univerzalnost splošnega rednega pregleda, da bi dodobra razumeli stanje na področju človekovih pravic v vseh državah članicah OZN, in ponovno izraža podporo drugemu ciklu pregleda; znova poziva, naj se v nadaljevanju procesa splošnega rednega pregleda ponovno preučijo priporočila, ki jih države niso sprejele v prvem ciklu;
5. poudarja, da je treba v procesu splošnega rednega pregleda zagotoviti sodelovanje široke palete deležnikov, zlasti civilne družbe, ter je močno zaskrbljen, da stroge omejitve ter vse številčnejše prepovedi in ustrahovanje ovirajo udeležbo civilne družbe v tem procesu;
6. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj ukrepata na podlagi priporočil iz splošnega rednega pregleda v vseh političnih dialogih EU z zadevnimi državami, da bi poiskali načine in sredstva za izvajanje teh priporočil z državnimi in regionalnimi strategijami;
7. ob 10. obletnici Sveta za človekove pravice poziva k izvedbi ocene njegovega učinka in ocene, v kolikšnem obsegu izpolnjuje svoj mandat in ali je treba nameniti večjo pozornost izvajanju njegovih resolucij in drugih odločitev; je zaskrbljen zaradi prakse, da države, odgovorne za kršitve človekovih pravic, pišejo resolucije o tem, in ugotavlja, da ob tem pogosto nimajo resničnega namena urediti razmere, marveč želijo na ta način upravičiti svoje ravnanje in neukrepanje pred mednarodnim nadzorom; poudarja, da je treba rezultate držav na področju človekovih pravic obravnavati neselektivno; poudarja, da je pomembno vključiti civilno družbo v vse vidike dejavnosti Sveta za človekove pravice in spodbujati usklajeno ukrepanje, da se preprečijo in odpravijo povračilni ukrepi;
8. pozdravlja, da je Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice dal pobudo za spremembe, ki naj bi izboljšala in okrepila prisotnost svojih predstavništev po svetu, in sicer je bilo ustanovljenih osem regionalnih središč za varstvo in spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, ki naj bi neposredno sodelovala s partnerji, da bi se priporočila mehanizmov za človekove pravice prenesla v dejanske spremembe na terenu;
Države članice EU v Svetu za človekove pravice
9. obžaluje razdeljenost in neenotnost med državami članicami EU glede razmer v številnih državah v preteklem letu, na primer v Azerbajdžanu, Bahrajnu, Egiptu in Jemnu, glede katerih več držav članic ni želelo podpisati skupne izjave EU ali so celo aktivno spodkopavale pobude drugih držav članic;
10. obžaluje pasivnost nekaterih držav članic v Svetu za človekove pravice; obžaluje, da se je EU od ustanovitve Sveta za človekove pravice kot skupina odločila voditi novo resolucijo za posamezno državo samo za Belorusijo; poziva vse države članice EU, naj v Svetu za človekove pravice prevzamejo odločnejšo vodilno vlogo glede razmer v posameznih državah in dosežejo ukrepanje glede tistih razmer, ki jih Svet še ni obravnaval;
11. obžaluje ravnanje nekaterih držav članic EU pri glasovanju o več izjemno pomembnih vprašanjih za države globalnega Juga, ko so se vzdržale ali so celo glasovale proti resolucijam, ki so bile na koncu sicer sprejete, na primer o vračanju sredstev nezakonitega izvora, zasebnih vojaških in varnostnih družbah, oboroženih brezpilotnih letalih, zunanjem dolgu, pravici do izobraževanja, človekovih pravicah in mednarodni solidarnosti, enostranskih prisilnih ukrepih, plačancih, pravici do miru, človekovih pravicah kmetov, rasizmu, prebivalcih afriškega izvora, pravici do razvoja in spodbujanju demokratične in pravične svetovne ureditve; obžaluje tudi vztrajno razdeljenost držav članic EU v Svetu za človekove pravice pri številnih ključnih tematskih resolucijah, med drugim o oboroženih brezpilotnih letalih, pravici do miru, boju proti rasizmu in pravici do razvoja;
12. meni, da je dosedanje glasovanje držav članic EU v Svetu za človekove pravice močno v nasprotju z izraženo zavezo EU o nedeljivosti pravic – tudi ekonomskih, socialnih in kulturnih –, kar na to, da EU doslej ni uspela prispevati k razvoju svetovnih standardov na teh področjih; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj Parlamentu o tem poroča in naj spodbuja temeljit pregled pristopa EU in držav članic do ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic ter tako imenovanih „pravic nove generacije“ v Svetu za človekove pravice; poziva k bolj načelnemu in neselektivnemu ukrepanju držav članic EU v Svetu za človekove pravice; poziva EU in njene države članice, naj vključijo človekove pravice v vse svoje dejavnosti in stališča v širšem sistemu OZN;
Državljanske in politične pravice
13. ponovno poudarja, da gre pri svobodnih volitvah političnih voditeljev na redno organiziranih poštenih volitvah s splošno in enako volilno pravico za temeljno pravico, ki bi jo morali v skladu s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah in Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah imeti vsi državljani;
14. potrjuje, da sta svoboda izražanja ter živahno in spodbudno okolje za neodvisno in pluralistično civilno družbo osnovni pogoj za uveljavljanje spoštovanja človekovih pravic;
15. meni, da sodobne digitalne tehnologije po vsem svetu prinašajo prednosti in izzive za zaščito pravice do zasebnosti ter za uveljavljanje svobode izražanja v spletu; ob tem pozdravlja imenovanje posebnega poročevalca o pravici do zasebnosti v digitalni dobi, čigar mandat zajema vprašanja nadzora in zasebnosti, ki zadevajo ljudi v spletu in zunaj njega;
16. ponovno izraža svoje dolgotrajno nasprotovanje smrtni kazni, mučenju, krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju v vseh primerih in v vseh okoliščinah; ponovno poudarja, da odprava smrtne kazni prispeva h krepitvi človekovega dostojanstva;
17. izreka pohvalo za precejšnji doseženi napredek, saj so mnoge države začasno ustavile izvajanje smrtne kazni, medtem ko so druge sprejele zakonodajne ukrepe za njeno odpravo; izraža pa obžalovanje, ker so v zadnjih petih letih nekatere države ponovno začele izvajati usmrtitve; poziva države, ki so ukinile smrtno kazen ali imajo že dolgotrajen moratorij zanjo, naj je ne uvedejo ponovno, tiste države, ki pa še vedno ohranjajo smrtno kazen, poziva, naj kot prvi korak k njeni odpravi sprejmejo moratorij;
18. poziva vse države članice, naj izvajajo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da ne bodo kakorkoli neposredno ali posredno prispevale k uvajanju ali izvajanju smrtne kazni v državah, ki jo ohranjajo , vključno s podporo ali pomočjo organom kazenskega pregona, s katero bi utegnili prispevati k smrtni kazni;
Socialne in ekonomske pravice
19. obžaluje, da se Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah več kot 20 let po sprejetju dunajske deklaracije o univerzalnosti, nedeljivosti, soodvisnosti in medsebojni povezanosti vseh človekovih pravic ne obravnava enakovredno in z enakim poudarkom kot Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, kar se je pokazalo tudi pri glasovanju EU v Svetu za človekove pravice; priznava prizadevanja Sveta za človekove pravice, da bi vsem človekovim pravicam dali enako veljavo in enak poudarek, in sicer z imenovanjem nosilcev mandatov za posebne postopke za ekonomske, socialne in kulturne pravice; vztraja, da bi si morali izrecno prizadevati (tudi države članice EU), da bi zagotovili širšo ratifikacijo izbirnega protokola k Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, s katerim bi vzpostavili pritožbene in preiskovalne mehanizme;
20. je globoko zaskrbljen zaradi vse večje skrajne revščine, ki ogroža polno uživanje vseh človekovih pravic; ob tem pozdravlja poročilo posebnega poročevalca Združenih narodov za človekove pravice o skrajni revščini in človekovih pravicah (A/HRC/29/31) in podpira njegove predloge za odpravo skrajne revščine, med drugim: pripisovanje enakega položaja in pomena ekonomskim, socialnim in kulturnim pravicam, kot ga imajo državljanske in politične pravice; priznanje pravice do socialne zaščite; izvajanje davčne politike, ki je izrecno namenjena zmanjšanju neenakosti; okrepitev in osmislitev pravice do enakosti ter obravnavanje vprašanj o prerazporejanju virov kot osrednjo temo razprav o človekovih pravicah;
21. meni, da korupcija, izogibanje plačevanju davkov, slabo upravljanje javnega dobrega in pomanjkanje odgovornosti prispevajo h kršenju pravic državljanov, saj se tako sredstva, ki bi morala biti namenjena uveljavljanju človekovih pravic v prepotrebnih javnih storitvah, kot so izobraževanje, osnovne zdravstvene storitve in druga socialna infrastruktura, iz državnih proračunov preusmerjajo drugam; meni, da so ukrepi za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic, predvsem pravice do obveščenosti, svobode izražanja in pravice do zbiranja, pravice do neodvisnega sodstva ter do demokratične udeležbe v javnih zadevah, bistvenega pomena za boj proti korupciji;
22. poudarja, da imajo manjšinske skupnosti v tretjih državah specifične potrebe in da bi bilo treba spodbujati njihovo polno enakopravnost na vseh področjih gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega življenja;
Avtohtona ljudstva
23. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj dejavno podprejo popolno in resnično udeležbo avtohtonih ljudstev na vseh zasedanjih Sveta za človekove pravice; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj upoštevajo, da so avtohtona ljudstva še posebej občutljiva na podnebne spremembe, in naj dejavno podpirajo njihovo udeležbo pri izvajanju pariškega sporazuma; poziva države članice EU, naj zahtevajo, da bodo vsi nosilci mandatov za posebne postopke namenili posebno pozornost vprašanjem žensk, mladih in invalidov iz avtohtonih skupnosti in da bodo o tem sistematično poročali Svetu za človekove pravice; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj dejavno podprejo razvoj sistemskega akcijskega načrta za avtohtona ljudstva, kakor je bilo septembra 2014 zahtevano v resoluciji generalne skupščine OZN, zlasti glede organizacije rednega posvetovanja z avtohtonimi ljudstvi v tem procesu;
Zagovorniki človekovih pravic
24. obsoja nenehno nadlegovanje in pridržanje zagovornikov človekovih pravic in predstavnikov opozicije, kar v številnih tretjih državah izvajajo vladne sile; izraža zaskrbljenost zaradi nepoštene in restriktivne zakonodaje, vključno z omejevanjem financiranja iz tujine, zaradi česar imajo dejavnosti civilne družbe vse manj manevrskega prostora; poziva vse vlade, naj spodbujajo in podpirajo svobodo medijev, organizacije civilne družbe in dejavnosti zagovornikov človekovih pravic ter jim omogočijo, da bodo delovali brez ustrahovanja, represije ali groženj;
25. poziva vse vlade, naj dovolijo organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic, ki sodelujejo s Svetom za človekove pravice in mehanizmom splošnega rednega pregleda, ter naj zagotovijo, da bodo države, ki izvajajo povračilne ukrepe proti zagovornikom človekovih pravic, za to odgovarjale;
26. meni, da nenehno nadlegovanje in pridrževanje zagovornikov človekovih pravic in predstavnikov opozicije v številnih članicah Sveta za človekove pravice spodkopava njegovo verodostojnost; poziva EU in njene države članice, naj na ravni OZN spodbujajo k pobudi, da bi pripravili usklajen in celovit odziv na velike izzive, s katerimi se soočajo zagovorniki človekovih pravic, ki delujejo za pravice žensk, varstvo okoljskih in zemljiških pravic in pravic avtohtonega prebivalstva ter proti korupciji in nekaznovanosti, pa tudi novinarji in drugi zagovorniki človekovih pravic, ki uporabljajo spletne in družbene medije, ter naj sistematično obsodijo umore teh oseb;
Podjetništvo in človekove pravice
27. odločno podpira učinkovito in celovito izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah v EU in zunaj nje, ter poziva države članice, naj sprejmejo in izvajajo nacionalne akcijske načrte; poudarja, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe za obravnavo vrzeli pri dejanskem izvajanju vodilnih načel OZN, vključno z dostopom do pravnega varstva in pravnih sredstev;
28. poziva OZN in EU, naj obravnavata vprašanje zagovornikov zemljiških pravic, ki so žrtve povračilnih ukrepov – groženj, nadlegovanja, samovoljnih aretacij, napadov in umorov –, ker kritizirajo obsežno kupovanje zemljišč na račun zemljiških in prehranskih pravic lokalnega prebivalstva v tretjih državah, zlasti v povezavi z naložbami ali dejavnostmi multinacionalk in evropskih podjetij; poziva mehanizme OZN in EU, naj kot prednostno nalogo dosledno obravnavajo vprašanje prilaščanja zemljišč ter zagovornikov zemljiških pravic;
29. pozdravlja pobudo visokega komisarja OZN za človekove pravice za projekt za odgovornost in odpravo krivic, s katerim naj bi prispevali k pravičnemu in učinkovitejšemu sistemu pravnih sredstev nacionalnega prava, zlasti v primerih hude kršitve človekovih pravic v poslovnem sektorju; poziva vse vlade, naj izpolnijo svojo dolžnost in pri kršitvah človekovih pravic, povezanih s podjetji, zagotovijo spoštovanje človekovih pravic in dostop do sodnega varstva za žrtve, ki se pri dostopanju do pravnih sredstev na nacionalni in mednarodni ravni soočajo s praktičnimi in pravnimi izzivi;
30. obžaluje negativno glasovanje in oviranje držav članic EU pri ustanavljanju odprte medvladne delovne skupine za pripravo mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta o nadnacionalnih družbah in drugih podjetij v zvezi s človekovimi pravicami; pozdravlja delo, ki ga je skupina opravila doslej, ter poziva EU in njene države članice, naj tvorno sodelujejo v pogajanjih;
Migracije in begunci
31. poziva Svet za človekove pravice in njegove mehanizme, naj namenijo posebno pozornost temu, kakšne posledice za človekove pravice ima tako veliko število beguncev in migrantov po vsem svetu, in naj pripravijo priporočila v zvezi s tem; z ogorčenjem poudarja, da je postala zunanja evropska meja najbolj smrtonosna na svetu; poziva, naj se človekove pravice vključijo v vse politike upravljanja meja in v vse dejavnosti, ki jih izvaja agencija Frontex, vključno z vzpostavitvijo pritožbenega mehanizma;
32. poziva EU in njene države članice, naj podprejo delo posebnega poročevalca OZN o človekovih pravicah migrantov ter naj izvajajo njegova priporočila, tudi zahtevo, da morajo pospešiti delo v zvezi z novimi načini za zagotavljanje zakonitih poti migracij za tiste v kritičnih humanitarnih razmerah, ter naj hitro izvedejo reforme in zagotovijo več možnosti za ponovno naselitev z nadaljnjim ukrepanjem;
33. izraža zaskrbljenost zaradi nenehne in razširjene diskriminacije migrantov, vključno z iskalci azila in begunci, in kršenja njihovih pravic; poziva vse države, naj sprejmejo na človekovih pravicah temelječ pristop k migracijam, in sicer tako, da bodo pravice migrantov, prosilcev za azil in beguncev postavljene v središče politik za upravljanje migracij, posebna pozornost pa bo namenjena položaju marginaliziranih in prikrajšanih skupin migrantov – žensk in otrok; poziva vse države, naj obravnavajo nasilje na podlagi spola nad ženskami in dekleti, ter poudarja, da je politike priseljevanja pomembno oblikovati z vidika enakosti med spoloma, da bi zadovoljili potrebe obeh spolov;
34. opozarja, da so vse države dolžne spoštovati in varovati človekove pravice vseh posameznikov, ki so v njihovi jurisdikciji, ne glede na državljanstvo ali izvor in ne glede na priseljenski status; opozarja, da bi bilo treba migrante vračati samo ob popolnem spoštovanju njihovih pravic, na podlagi svobodne in ozaveščene odločitve in le, če je jim je v domači državi zagotovljeno varstvo pravic; poziva vlade, naj odpravijo samovoljne aretacije in pridržanja migrantov ter naj dosledno spoštujejo prepoved vračanja; znova poziva EU, naj zagotovi, da bodo vsi sporazumi o sodelovanju na področju priseljevanja in o ponovnem sprejemu z državami zunaj EU skladni z mednarodnim pravom;
Podnebne spremembe in človekove pravice
35. pozdravlja pariški sporazum Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki vključuje blažitev, prilagajanje, razvoj in prenos tehnologije ter krepitev zmogljivosti; vztraja, da bi bilo treba vprašanje podnebnih sprememb vključiti v vsa področja gospodarske politike; poziva vse države pogodbenice, ki so podpisnice tega sporazuma, naj sprejmejo nujne in daljnosežne ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, in sicer tako, da bodo podnebne spremembe vključile na vsa področja politike; vztraja, da morajo vse politike in ukrepi Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah temeljiti na človekovih pravicah;
36. opozarja, da škodljivi vplivi podnebnih sprememb pomenijo neposredno in morebiti nepopravljivo globalno grožnjo polnemu uživanju človekovih pravic, še posebej pa bodo vplivale na ranljive skupine, katerih pravice so že tako negotove; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da naj bi nesreče, povezane s podnebjem, kot so dvigovanje morske gladine ali ekstremni vremenski pojavi, ki povzročajo suše in poplave, po pričakovanjih povzročile še več smrtnih žrtev, razseljevanje prebivalstva ter pomanjkanje hrane in vode;
37. poziva mednarodno skupnost, naj se spoprime s pravnimi pomanjkljivostmi pojma „podnebni begunec“, tudi z njegovo pravno opredelitvijo v mednarodnem pravu oziroma vseh pravno zavezujočih mednarodnih sporazumih;
Pravice žensk
38. poudarja, da je pomembno ne spodkopavati pravnega reda pekinških izhodišč za ukrepanje v zvezi z dostopom do izobraževanja in zdravja kot temeljne človekove pravice ter da je treba varovati spolne in reproduktivne pravice; poudarja, da univerzalno spoštovanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter dostop do ustreznih storitev zmanjšuje umrljivost dojenčkov in mater; poudarja, da so načrtovanje družine, porodno in poporodno varstvo, preprost dostop do kontracepcije in varen splav pomembni elementi, s katerimi lahko ženskam rešimo življenje in jim pomagamo, da si na novo uredijo življenje, če so žrtev posilstva; poudarja, da je treba te politike umestiti v osrčje razvojnega sodelovanja in humanitarnega ukrepanja s tretjimi državami;
39. pozdravlja nedavno resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2242 o ženskah, miru in varnosti, po kateri so ženske osrednji element vseh prizadevanj za reševanje svetovnih izzivov, na primer naraščajočega nasilnega ekstremizma, podnebnih sprememb, migracij, trajnostnega razvoja, miru in varnosti; pozdravlja ugotovitve globalne študije OZN o izvajanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti, v kateri je bil poudarjen pomen vodilne vloge in udeležbe žensk pri reševanju konfliktov in vzpostavljanju miru ter to, da je njihovo sodelovanje izboljšalo humanitarno pomoč, okrepilo prizadevanja mirovnih sil, spodbudilo sklenitev mirovnih pogovorov in prispevalo k boju proti nasilnemu ekstremizmu;
40. je ogorčen, da postaja nasilje nad ženskami, zlasti spolno nasilje, z nastajanjem nasilnih ekstremističnih skupin, kot sta Daiš v Siriji in Iraku ali Boko Haram v zahodni Afriki, sestavni del ciljev, ideologije in vir prihodkov teh skupin skrajnežev, zato je mednarodna skupnost postavljena pred nov izziv; poziva vse vlade in institucije OZN, naj okrepijo svojo zavezo v boju proti tem nagnusnim zločinom ter naj ženskam povrnejo dostojanstvo s sodnimi postopki, povrnitvijo škode in ustreznimi podpornimi ukrepi;
41. meni, da je eden od načinov boja proti ekstremizmu, če ženskam zagotovimo neodvisnost z odpravljanjem temeljne neenakosti med ženskami in moškimi, kajti ravno zaradi nje so ženske in dekleta v času konfliktov bolj ranljive; poziva OZN in vse njegove države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za zagotovitev neodvisnosti žensk, njihovo dejavno vključenost v preprečevanje in reševanje konfliktov, pa tudi v mirovna pogajanja in proces vzpostavljanja miru, in sicer s povečanjem njihove zastopanosti na vseh ravneh odločanja v nacionalnih, regionalnih in mednarodnih institucijah ter mehanizmih;
Pravice otrok
42. opozarja, da Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta leta 1989 in je najširše ratificirana mednarodna pogodba, določa vrsto otrokovih pravic, vključno s pravico do življenja, pravico do zdravja, izobraževanja in igre, pa tudi pravico do družinskega življenja, do zaščite pred nasiljem in diskriminacijo ter do upoštevanja njihovih stališč; poziva vse podpisnice konvencije, naj spoštujejo svoje obveznosti; poziva ZDA, edino državo na svetu, ki je še ni ratificirala, naj čim prej pristopi h konvenciji;
43. pozdravlja, da OZN načrtuje začetek globalne študije, s katero naj bi z analizo spremljanja in vrednotenja ugotovili, kako se veljavna mednarodna zakonodaja in standardi izvajajo na terenu, in ocenili konkretne možnosti, da bi države izboljšale svoje politike in odzive; poziva vse države, naj študijo podprejo in dejavno sodelujejo v njej;
44. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bili leta 2015 po vsem svetu številni obsojeni na smrt za kazniva dejanja, ki so jih zagrešili pred 18. letom, in usmrčeni, čeprav Konvencija OZN o otrokovih pravicah prepoveduje uporabo smrtne kazni za mladoletnike;
Pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (oseb LGBTI)
45. izraža zaskrbljenost zaradi vztrajanja diskriminatornih zakonov in praks ter nasilnih dejanj nad posamezniki v različnih državah na podlagi njihove spolne usmerjenosti in spolne identitete, vključno z uporabo smrtne kazni v nekaterih državah; spodbuja pozorno spremljanje položaja oseb LGBTI v državah, kjer nedavno uvedeni zakoni proti tem osebam ogrožajo življenje pripadnikov spolnih manjšin; izraža globoko zaskrbljenost zaradi tako imenovanih „protipropagandnih“ zakonov, s katerimi se omejuje svoboda izražanja in zbiranja, tudi v državah evropske celine;
46. podpira nenehna prizadevanja visokega komisarja OZN za človekove pravice za preprečevanje diskriminatornih zakonov – z izjavami, poročili in kampanjo „Svobodni in enakopravni“, pa tudi prizadevanja drugih organov OZN; je zaskrbljen zaradi omejevanja temeljnih svoboščin zagovornikov človekovih pravic oseb LGBTI in poziva EU, naj jim nameni večjo podporo; meni, da bo več možnosti za spoštovanje temeljnih pravic oseb LGBTI, če bodo imele dostop do pravnih institucij, morebiti prek registriranih partnerskih skupnosti ali zakonskih zvez; poziva Svet za človekove pravice, naj vzpostavi poseben postopek ali drug mehanizem, s katerim bo zagotovil sistematično obravnavo teh vprašanj;
Boj proti terorizmu in človekove pravice
47. želi spomniti, da je spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin temelj uspešnih protiterorističnih politik, tudi pri uporabi digitalnih tehnologij za nadzor, ter odločno poziva k spoštovanju človekovih pravic in pravne države v vseh protiterorističnih dejavnostih, kar je tudi v središču strategije OZN proti terorizmu;
Šport in človekove pravice
48. obsoja vse pogostejšo prakso, da avtoritarne države gostijo velike športne ali kulturne dogodke, da bi povečale svojo mednarodno legitimnost, pri tem pa še bolj omejujejo domače oporečnike; poziva EU in države članice, naj dejavno odpirajo to vprašanje, tudi v Svetu OZN za človekove pravice, in naj z nacionalnimi športnimi zvezami, podjetji in organizacijami civilne družbe obravnavajo praktične vidike sodelovanja na teh prireditvah, med drugim na svetovnem nogometnem prvenstvu v Rusiji leta 2018 in Katarju leta 2022 ter na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2022; poziva k oblikovanju političnega okvira EU in OZN za šport in človekove pravice;
Boj proti nekaznovanju/Mednarodno kazensko sodišče
49. ponovno izraža odločno zavezanost odpravi nekaznovanja za najhujše zločine, ki zadevajo mednarodno skupnost, in zagotavljanju pravice za žrtve vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost in genocida, vključno z zločini spolnega nasilja, ter ponovno izraža tudi svojo odločno podporo delu Mednarodnega kazenskega sodišča; ostaja pozoren na vse poskuse spodkopavanja njegove legitimnosti in neodvisnosti; izraža globoko zaskrbljenost, ker številni nalogi za aretacijo še vedno niso izvršeni; poziva EU in njene države članice, naj s sodiščem sodelujejo ter mu zagotovijo močno diplomatsko, politično in finančno podporo, tudi v OZN; poziva k večjim prizadevanjem za spodbujanje splošne veljavnosti Rimskega statuta z njegovo ratifikacijo, vključno z ratifikacijo njegovih sprememb iz Kampale, in za učinkovito izvajanje;
Brezpilotna letala in avtonomno orožje
50. ponovno poziva Svet EU, naj oblikuje skupno stališče EU glede uporabe oboroženih brezpilotnih letal, v katerem naj največjo pozornost nameni spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter obravnava vprašanja, kot so pravni okvir, sorazmernost, odgovornost, zaščita civilistov in preglednost; ponovno poziva EU, naj prepove proizvodnjo, razvoj in uporabo popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča izvedbo napadov brez človeškega posredovanja; vztraja, da je treba človekove pravice obravnavati v vseh dialogih s tretjimi državami o boju proti terorizmu; izraža obžalovanje, da sta Francija in Združeno kraljestvo glasovala proti sprejetju zadnje resolucije Sveta OZN za človekove pravice o oboroženih brezpilotnih letalih v protiterorističnih in vojaških operacijah v skladu z mednarodnim pravom;
Človekove pravice in politika na področju drog
51. pozdravlja skupno izjavo, ki sta jo 7. oktobra 2015 podala posebna poročevalca OZN o mučenju in usmrtitvah, izvršenih po izvensodnih, skrajšanih in samovoljnih postopkih, da „usmrtitve za kazniva dejanja, povezana z drogami, pomenijo kršitev mednarodnega prava in so nezakoniti uboji“ ter da morajo „mednarodne agencije ter države, ki zagotavljajo dvostransko tehnično pomoč za boj proti kriminalu, povezanemu z drogami, zagotoviti, da programi, h katerim prispevajo, končno ne vodijo v kršitve pravice do življenja“;
52. poziva EU in njene države članice, naj na pogajanjih v okviru izrednega zasedanja generalne skupščine OZN odpravo smrtno kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami, obravnavajo kot prednostno vprašanje, in ponovno poudarja, da bi morala biti odprava smrtne kazni za ta kazniva dejanja osnovni pogoj za finančno in tehnično pomoč, gradnjo zmogljivosti in drugo podporo za boj proti drogam;
53. ponovno izraža podporo ustanovitvi funkcije posebnega poročevalca o človekovih pravicah in politiki na področju drog;
Prednostne naloge EU v zvezi s problematiko posameznih držav
Azerbajdžan
54. pozdravlja skupno izjavo o stanju na področju človekovih pravic v Azerbajdžanu, podano na 29. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice, vendar obžaluje, da je več držav članic EU ni podprlo; poziva države članice EU in druge članice Sveta, naj tesno spremljajo stanje na področju človekovih pravic v Azerbajdžanu in si prizadevajo za sprejetje resolucije, s katero bi pozvali k takojšnji in brezpogojni izpustitvi zagovornikov človekovih pravic, političnih in civilnih aktivistov, novinarjev in avtorjev spletnih dnevnikov, ki so bili aretirani ali zaprti na podlagi politično motiviranih obtožb, k temeljiti preiskavi o domnevnem mučenju v zaporu in k razveljavitvi zakonov, ki v Azerbajdžanu neupravičeno omejujejo svobodo izražanja, zbiranja in združevanja; poziva države članice EU, naj se zavzamejo za uvedbo mandata posebnega poročevalca o stanju na področju človekovih pravic v Azerbajdžanu;
55. pozdravlja začasni izpust Lejle in Arifa Junusa iz humanitarnih razlogov, vendar poziva k takojšnjemu umiku vseh obtožb proti njima; globoko obžaluje, da ob zadnji predsedniški pomilostitvi ni bil izpuščen nobeden od azerbajdžanskih zapornikov vesti;
Belorusija
56. je seznanjen z izpustitvijo šestih preostalih zapornikov, kar je dobrodošel korak; izraža globoko zaskrbljenost zaradi nadaljnjega omejevanja svobode izražanja ter svobode združevanja in mirnega zbiranja; obsoja nadlegovanje neodvisnih in opozicijskih novinarjev, nadlegovanje in pridržanje zagovornikov človekovih pravic in kritikov na podlagi lažnih obtožb; obsoja, da se še vedno uporablja smrtna kazen;
57. poziva, da bi na 32. zasedanju Sveta za človekove pravice obnovili mandat posebnega poročevalca OZN za stanje na področju človekovih pravic v Belorusiji, in poziva vlado te države, naj z njim polno sodeluje in se zaveže k izvajanju že dolgo potrebnih reform za uveljavitev in varstvo človekovih pravic, tudi z izvajanjem priporočil, ki jih je dal posebni poročevalec in so bila pripravljena v okviru drugih mehanizmov za človekove pravice;
Gruzija
58. je seznanjen s pomembnimi zakonodajnimi reformami, ki so prinesle nekaj napredka in izboljšav na področju sodstva in kazenskega pregona, državnega tožilstva, boja proti slabemu ravnanju, pravic otrok, pa tudi na področju varstva zasebnosti in osebnih podatkov ter notranje razseljenih oseb;
59. vseeno ugotavlja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za ukrepanje glede slabega ravnanja, zlasti v zvezi s priporom v predkazenskem postopku in rehabilitacijo žrtev, in glede odgovornosti za zlorabo v okviru kazenskega pregona, pa tudi za preiskave preteklih zlorab vladnih uradnikov ter v zvezi s pravicami manjšin in žensk; ostaja zaskrbljen v zvezi s svobodo izražanja in svobodo medijev ter nedostopnosti zasedenih območij Abhazije in območja Chinvalija/Južne Osetije, kjer še vedno prihaja do obsežnih kršitev človekovih pravic, za opazovalce; poziva gruzijsko vlado, naj sprejme ustrezne ukrepe ter tako zagotovi ukrepanje po priporočilih postopka splošnega rednega pregleda;
Rusija
60. ostro obsoja nenehno vladno zatiranje oporečnikov, usmerjeno v neodvisne nevladne organizacije v okviru tako imenovanega zakona o tujih agentih in zakona o nezaželenih tujih organizacijah, ki oblastem omogočata, da mednarodne nevladne organizacije obravnavajo kot grožnjo ruskim obrambnim zmogljivostim ali njenim ustavnim temeljem, prav tako pa obsoja tudi vse različne oblike nenehne represije nad aktivisti, političnimi nasprotniki in kritiki režima;
Ukrajina
61. izraža globoko zaskrbljenost zaradi nadaljevanja vsesplošnih napadov na civilnih območjih, namernih napadov na šole in uporabo šol za vojaške namene obeh strani; obsoja nenehne kršitve človekovih pravic v tem konfliktu ter v celoti podpira misijo OZN za spremljanje stanja na področju človekovih pravic in posebno opazovalno misijo OVSE v Ukrajini; poziva ukrajinsko vlado, naj sprejme ukrepe, s katerimi bi omogočili dostavo nekaterih vrst zdravil, tudi zdravil za nadomestno opioidno zdravljenje (OST), izboljša postopke registracije in načine dostopanja do zaposlitve in državne podpore za ljudi, ki so razseljeni zaradi konflikta, razveljavi zakone, ki lahko negativno vplivajo na svobodo izražanja in združevanja, sprejme konkretne ukrepe, da oborožene sile in skupine ne bi več uporabljale šol, in to ne le na ozemlju, ki ga nadzorujejo vladne sile, ampak tudi na ozemlju pod nadzorom upornikov, poleg tega pa naj ratificira Rimski statut in postane polnopravna članica Mednarodnega kazenskega sodišča;
62. poziva države članice EU, naj na ravni OZN podprejo vsa možna prizadevanja za boj proti nekaznovanju ter opravijo nepristranske preiskave dogodkov nasilja in kršitev človekovih pravic, do katerih je prišlo ob zatrtju demonstracij na trgu Majdan; preiščejo naj dogodke, ko naj bi med oboroženim konfliktom na vzhodu Ukrajine provladne sile in uporniki, ki jih je podpirala Rusija, uporabljali kasetno strelivo, ter obravnavajo stanje na področju človekovih pravic na Krimu ter druge kršitve, povezane z oboroženim konfliktom na vzhodu Ukrajine;
Uzbekistan
63. poziva države članice EU, naj si prizadevajo za sprejetje resolucije Sveta OZN za človekove pravice, s katero bi vzpostavili namenski mehanizem OZN za Uzbekistan in tako zagotovili spremljanje, javno poročanje in razpravo v okviru Sveta o stanju na področju človekovih pravic v tej državi ter obravnavali primere njenega nesodelovanja z mehanizmi OZN za človekove pravice, dolgotrajno pridržanje številnih političnih nasprotnikov, tudi zagovornikov človekovih pravic, nenehno omejevanje svobode združevanja in izražanja ter svobode medijev in še trajajočo uporabo prisilnega dela in dela otrok;
Bahrajn
64. obžaluje, da bahrajnska vlada ni dosegla napredka pri obravnavi vprašanj, povezanih z dolgotrajnim pridržanjem številnih oseb, med drugim zagovornikov človekovih pravic, političnih aktivistov in novinarjev, ki so zgolj uveljavljali pravico do mirnega zbiranja in združevanja, pa tudi vprašanj glede neodgovarjanja za kršitve človekovih pravic, vključno z mučenjem, ter glede pomanjkanja neodvisnosti in nepristranskosti sodstva v Bahrajnu;
65. poziva države članice EU, naj v Svetu za človekove pravice obravnavajo stanje na področju človekovih pravic v Bahrajnu s sprejetjem posameznih izjav, ki naj jim sledi skupna izjava ali resolucija, s katero bi državo pozvali, naj takoj in brezpogojno izpusti vse zagovornike človekovih pravic, politične aktiviste in druge posameznike, ki so bili pridržani in obtoženi domnevnih kršitev, povezanih s pravico do izražanja, mirnega zbiranja in združevanja; zagotovi naj nepristransko preiskavo vseh navedb o mučenju in slabem ravnanju ter čim prej omogoči obisk posebnega poročevalca o mučenju in drugih mehanizmov OZN za človekove pravice; ponovno poziva, naj EU oblikuje celostno strategijo za to, da bi Unija in njene države članice lahko dejavno zahtevale izpustitev zaprtih aktivistov in zapornikov vesti;
Izrael/Palestina
66. poziva EU, naj ponovno izrazi svoje stališče o odgovornosti, kot je navedeno v sklepih Sveta za zunanje zadeve iz julija 2015, in v njem poudari, da je spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic s strani držav in nedržavnih akterjev, vključno s prevzetjem odgovornosti, temelj za mir in varnost v tej regiji;
67. ob upoštevanju te zaveze Sveta za zunanje zadeve iz julija 2015 ter poziva Sveta za človekove pravice s podporo EU v resoluciji iz julija 2015, naj tretje države spodbujajo spoštovanje človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava na zasedenem palestinskem ozemlju, odločno poziva EU, naj vse strani pozove k izvajanju verodostojnih preiskav domnevnih kršitev mednarodnega prava; poleg tega naj pozorno spremlja in ocenjuje spoštovanje mednarodnih standardov o dolžnosti preiskave, tudi z rednimi prošnjami za razjasnitev zaključka zadev; zavzame naj se za ustrezen mehanizem nadaljnjega spremljanja, da bi zagotovili izvajanje priporočil iz poročila preiskovalne komisije OZN leta 2015 in predhodnih poročil OZN; Izrael naj pozove k sodelovanju v predhodni preiskavi Mednarodnega kazenskega sodišča, tudi z zagotovitvijo dostopa in sodelovanja v zvezi z zahtevami po informacijah;
68. obžaluje, da so izraelske oblasti odklonile sodelovanje s posebnim poročevalcem OZN v zvezi z zasedenim palestinskim ozemljem, zaradi česar je odstopil, saj mu Izrael ni zagotovil dostopa na to ozemlje;
Sirija
69. izraža resno zaskrbljenost zaradi vse hujših varnostnih in humanitarnih razmer v Siriji; odločno obsoja zlorabe, pokole, mučenje, uboje in spolno nasilje, ki jih med prebivalci Sirije izvajajo Asadov režim, t. i. Islamska država in druge ekstremistične in teroristične skupine; ponovno poziva k trajni rešitvi sirskega konflikta na podlagi političnega procesa pod sirskim vodstvom, ki bo vodil k resnični politični tranziciji, v kateri se bodo upoštevale legitimne težnje sirskega prebivalstva in v kateri bo lahko prebivalstvo neodvisno in demokratično odločalo o lastni prihodnosti; izraža popolno podporo potekajočim prizadevanjem pod vodstvom OZN za politično rešitev konflikta;
70. poziva Svet za človekove pravice, naj varnostni svet OZN spodbudi k ustreznim ukrepom, da bodo storilci kršitev človekovih pravic, vključno s tistimi, ki bi lahko pomenile hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva, zanje odgovarjali, tudi tako, da bi zadevo v zvezi z razmerami v Siriji predložili Mednarodnemu kazenskemu sodišču;
Savdska Arabija
71. ponovno poudarja, da morajo biti članice Sveta OZN za človekove pravice izvoljene med članicami, ki spoštujejo človekove pravice, pravno državo in demokracijo; izraža odločno nestrinjanje z odločitvijo OZN, ki je bila sprejeta s podporo držav članic EU, da se ključna vloga na področju človekovih pravic podeli veleposlaniku Savdske Arabije pri OZN v Ženevi, ki je bil izvoljen za predsednika skupine neodvisnih strokovnjakov o Svetu OZN za človekove pravice;
72. je še vedno zelo zaskrbljen zaradi sistematičnih in vsesplošnih kršitev človekovih pravic v Savdski Arabiji; poziva savdske oblasti, naj izpustijo vse zapornike vesti, tudi Raifa Badavija, dobitnika nagrade Saharova za leto 2015;
73. izraža resno zaskrbljenost zaradi množične usmrtitve 47 zapornikov v Savdski Arabiji 2. januarja 2016, ki je sledila zaskrbljujočemu porastu usmrtitev leta 2015;
74. na podlagi poročil z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bili med usmrčenimi tudi mladoletniki, duševno bolne osebe ter zaporniki, ki so bili obsojeni na smrt za kazniva dejanja, ki niso povzročila smrtnih žrtev, zlasti tista, povezana z uveljavljanjem pravice do svobode združevanja, zbiranja in izražanja;
75. poziva savdske oblasti, naj polno sodelujejo pri posebnih postopkih Sveta OZN za človekove pravice in Uradom visokega komisarja OZN za človekove pravice; poziva Savdsko Arabijo, naj uvede moratorij za smrtno kazen;
Zahodna Sahara
76. poziva k spoštovanju temeljnih pravic prebivalcev Zahodne Sahare, vključno s svobodo združevanja in izražanja ter pravico do zbiranja; zahteva izpustitev vseh zahodnosaharskih političnih zapornikov; zahteva, da se poslancem, neodvisnim opazovalcem, nevladnim organizacijam in medijem dovoli dostop do ozemelj Zahodne Sahare; poziva OZN, naj svoji misiji za organizacijo referenduma v Zahodni Sahari (MINUSRO) podeli mandat za človekove pravice, kakršnega imajo mirovne misije OZN drugod po svetu; podpira pravično in trajno rešitev konflikta v Zahodni Sahari, ki bo temeljila na pravici zahodnosaharskega ljudstva do samoodločbe, in sicer v skladu z ustreznimi resolucijami OZN;
Jemen
77. izraža resno zaskrbljenost zaradi hudega in nasilnega konflikta ter humanitarne krize brez primere; obsoja hude kršitve zakonov vojne in kršitve človekovih pravic vseh vojskujočih se strani, zlasti vsesplošne in nesorazmerne zračne napade, ki jih izvaja koalicija pod vodstvom Savdske Arabije in v katerih so bili so ubiti ali ranjeni številni civilisti in uničeni številni civilni objekti; obsoja, da so jemenske oblasti izgnale predstavnika visokega komisarja OZN za človekove pravice; poziva EU, naj podpre izvedbo mednarodne preiskave pri Svetu za človekove pravice, da bi dokumentirali kršitve človekovih pravic, ki so jih od septembra 2014 zakrivile vse strani;
Burundi
78. izraža globoko zaskrbljenost zaradi ciljno usmerjenih napadov na zagovornike človekovih pravic, novinarje in člane njihovih družin; odločno obsoja politično nasilje v Burundiju, usmrtitve po skrajšanih postopkih, kršitve človekovih pravic in zlorabe v zvezi z njimi ter spodbujanje k nasilju iz političnih, etničnih ali drugih razlogov, pa tudi še vedno trajajoče nekaznovanje storilcev, med katerimi so tudi policija in varnostne sile, skupine mladih, povezane s političnimi strankami, in javni uradniki;
79. poziva burundijske oblasti, naj ustavitev teh kršitev in zlorab obravnavajo kot bistveno in nujno prednostno nalogo; med drugim naj takoj ustavijo uboje zagovornikov človekovih pravic, novinarjev ter resničnih ali domnevnih nasprotnikov in kritikov ter napadov nanje ter opravijo temeljite, nepristranske in neodvisne preiskave, da bi odgovorne privedli pred sodišče in žrtvam zagotovili odškodnino;
80. pozdravlja izredno zasedanje Sveta za človekove pravice o preprečevanju nadaljnjega slabšanja stanja na področju človekovih pravic v Burundiju 17. decembra 2015, vendar obžaluje zamude pri njegovi izvedbi; poziva k hitri napotitvi misije neodvisnih strokovnjakov ter poziva burundijske oblasti, naj z misijo polno sodelujejo;
Mavretanija
81. poudarja, da je mavretanska vlada sicer dosegla napredek na področju sprejemanja zakonodajnih ukrepov, namenjenih preprečevanju vseh vrst suženjstva in suženjstvu podobnih praks, vendar pa neučinkovito izvajanje prispeva k njihovemu ohranjanju; poziva oblasti, naj sprejmejo zakon proti suženjstvu in začnejo po vsej državi sistematično in redno zbirati razčlenjene podatke o vseh oblikah suženjstva ter izvedejo temeljito, na dokazih temelječo študijo o zgodovini in naravi suženjstva, da bi ga izkoreninili;
82. poziva mavretanske oblasti, naj v skladu z mednarodnimi konvencijami in lastnim nacionalnim pravom dovolijo svobodo govora in združevanja; poziva tudi k izpustitvi Birama Dah Abeida, Bilala Ramdaneja in Džibija Sova, da bodo lahko nadaljevali nenasilno kampanjo proti nadaljevanju suženjstva, ne da bi se bali nadlegovanja ali ustrahovanja;
Južni Sudan
83. pozdravlja, da so vojskujoče se strani 28. avgusta 2015 podpisale mirovni sporazum o koncu državljanske vojne, ki vključuje prehodno delitev oblasti, varnostno ureditev in ustanovitev hibridnega sodišča za sojenje o vseh zločinih, ki so se zgodili od začetka konflikta; želi spomniti, da je zaradi konflikta umrlo več tisoč ljudi, več sto tisoč pa je razseljenih in beguncev;
84. poziva vse strani, naj ne kršijo človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, in naj med drugim ne povzročajo kršitev, ki veljajo za mednarodne zločine, kot so zunajsodni uboji, nasilje na etnični podlagi, spolno nasilje, povezano s konfliktom, vključno s posilstvom, ter nasilje na podlagi spola, novačenje in uporaba otrok, prisilna izginotja ter samovoljne aretacije in pridržanje;
85. ponavlja poziv Svetu za človekove pravice, naj podpre imenovanje posebnega poročevalca za Južni Sudan z mandatom za spremljanje kršitev in javno poročanje o njih, vključno z novačenjem in uporabo otrok vojakov, pa tudi o uporabi šol za vojaške namene, ter naj izda priporočila za resnično prevzemanje odgovornosti;
Venezuela
86. pozdravlja svobodne in poštene volitve v Venezueli , ki so potekale 6. decembra 2015; pozdravlja, da sta tako vlada kot opozicija sprejeli rezultate; opozarja na pomen spoštovanja ustave in človekovih pravic ter izpolnjevanja volje venezuelskega ljudstva;
87. opozarja, da bo morala nova vlada obravnavati širok spekter vprašanj s področja človekovih pravic, od nekaznovanja in odgovornosti za zunajsodne uboje, tudi tiste, ki so jih zakrivile varnostne sile, do samovoljnih aretacij in pridržanja, pravice političnih zapornikov do poštenega sojenja, neodvisnosti sodstva, svobode zbiranja in združevanja ter svobode medijev;
Demokratična ljudska republika Koreja
88. pozdravlja resolucijo, ki jo je sprejela generalna skupščina in ki obsoja dolgoletne in še vedno trajajoče sistematične, vsesplošne in grobe kršitve človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji, varnostni svet OZN pa spodbuja, naj sprejme ustrezne ukrepe za zagotavljanje odgovornosti, tudi z morebitno predložitvijo zadeve v zvezi z razmerami v tej državi Mednarodnemu kazenskemu sodišču, ter poziva Svet za človekove pravice, naj še enkrat pozove k prevzemanju odgovornosti, tudi v zvezi z osebami, ki so odgovorne za hudodelstva zoper človečnost, storjena na podlagi politik, ki so jih pred desetletji določali na najvišji državni ravni;
Kitajska
89. izraža globoko zaskrbljenost zaradi vsesplošnega zatiranja aktivistov in odvetnikov za človekove pravice; poudarja, da je bilo od julija 2015 več kot 200 odvetnikov in pravnih uslužbencev pozvanih ali odvedenih na zaslišanje, kar je bil najostrejši poskus utišanja kritikov režima v zadnjih desetletjih; je zaskrbljen zaradi novice, da so v preteklih dneh kitajski organi na podlagi obtožb o „prevratu“ uradno aretirali najmanj sedem odvetnikov za človekove pravice in njihovih sodelavcev, ki jih že šest mesecev pridržujejo na skrivni lokaciji;
Mjanmar
90. pozdravlja potek konkurenčnih volitev 8. novembra 2015, ki so bile pomemben mejnik pri prehodu države v demokracijo; je kljub temu zaskrbljen zaradi ustavnega okvira teh volitev, po katerem je 25 % sedežev v parlamentu namenjenih predstavnikom vojske; priznava dosedanji napredek na področju človekovih pravic, ugotavlja pa, da so razmere na številnih področjih še vedno zaskrbljujoče, vključno s pravicami manjšin ter pravico izražanja, združevanja in mirnega zbiranja;
91. obsoja hudo in vsesplošno diskriminacijo in zatiranje manjšine Rohingja, ki sta še hujša, ker ta skupnost nima pravnega statusa in zaradi širjenja sovražnega govora proti nebudistom; poziva k celovitim, preglednim in neodvisnim preiskavam vseh poročil o kršitvah človekovih pravic manjšine Rohingja in meni, da štirje zakoni, namenjeni zaščiti rase in vere, ki jih je parlament sprejel leta 2015, vključujejo diskriminatorne vidike glede spola; obžaluje, da Urad visokega komisarja za človekove pravice še vedno ni dobil dovoljenja za ustanovitev predstavništva v tej državi; poudarja, da je treba pred zaključkom pogajanj o sporazumu o naložbah med EU in Mjanmarjem opraviti celovito oceno učinka na trajnostni razvoj in človekove pravice;
Nepal
92. pozdravlja začetek veljavnosti nove nepalske ustave 20. septembra 2015, ki naj bi postavila temelje za politično stabilnost in gospodarski razvoj te države v prihodnosti; upa, da bodo kmalu obravnavana še vedno odprta vprašanja glede politične zastopanosti manjšin, vključno z daliti, in zakonov o državljanstvu;
93. obžaluje vsesplošno pomanjkanje odgovornosti za zlorabe človekovih pravic, ki sta jih med državljansko vojno zakrivili obe strani, kljub sprejetju zakona o resnici, spravi in izginotjih maja 2014; poziva nepalsko vlado, naj pristopi k mednarodni konvenciji o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem; obsoja omejevanje temeljnih svoboščin tibetanskih beguncev; poziva Indijo, naj umakne neuradno blokado za nepalsko gospodarstvo, ki je skupaj z uničujočim potresom aprila 2015 povzročila humanitarno krizo in skoraj milijon nepalskih državljanov potiska v brezizhodno revščino;
°
° °
94. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku 69. generalne skupščine OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice in generalnemu sekretarju parlamentarne skupščine Sveta Evrope.