Dokument zasedanja
14.1.2016
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2016
( 2015/3035(RSP) )
Ignazio Corrao, Fabio Massimo Castaldo
v imenu skupine EFDD
Resolucija Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2016
( 2015/3035(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter konvencij OZN o človekovih pravicah in izbirnih protokolov h konvencijam, vključno s Konvencijo o otrokovih pravicah in Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 60/251 o ustanovitvi Sveta OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, Evropske socialne listine ter Listine EU o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Svetu Združenih narodov za človekove pravice,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o kršenju človekovih pravic, vključno z nujnimi resolucijami o tej temi,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2014 ter politiki Evropske unije na tem področju[1],
– ob upoštevanju členov 2, 3(5), 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji,
– ob upoštevanju letnega poročila Sveta OZN za človekove pravice za leto 2015, pripravljenega za generalno skupščino OZN,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker so v letih 2015 in 2016 obletnice večjih dogodkov, pomembnih za uveljavljanje človekovih pravic, miru in varnosti: 70. obletnica ustanovitve Organizacije združenih narodov, 50. obletnica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, 40. obletnica Deklaracije OZN o pravici do razvoja (1986) in 20. obletnica Pekinške izjave in izhodišč za ukrepanje (1995), ter 15. obletnica prelomne resolucije Varnostnega sveta OZN o ženskah, miru in varnosti (2000) ter razvojnih ciljev tisočletja (2000);
B. ker so si vse države dolžne prizadevati za spoštovanje človekovih pravic, ne glede na rasno pripadnost, izvor, spol ali barvo; ker želi ponovno poudariti svojo zavezanost nedeljivosti človekovih pravic – naj gre za državljanske, ekonomske, socialne ali kulturne –, ki so medsebojno povezane in soodvisne, in ker ima kratenje katere koli od njih neposredne in škodljive posledice za ostale pravice; ker so vse države dolžne spoštovati temeljne pravice svojih prebivalcev ter na nacionalni ravni konkretno ukrepati za njihovo spoštovanje, na mednarodni ravni pa je njihova dolžnost medsebojno sodelovati za odpravo ovir pri uveljavljanju človekovih pravic na vseh področjih;
C. ker so spoštovanje, spodbujanje in varovanje univerzalnosti človekovih pravic del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev evropske enotnosti in celovitosti;
D. ker delovanje Unije v odnosih s tretjimi državami temelji na členu 21 Lizbonske pogodbe, ki potrjuje univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zahteva spoštovanje človekovega dostojanstva, načel enakosti in solidarnosti in načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava;
E. ker je treba spoštovanje človekovih pravic uveljaviti na vseh političnih področjih, povezanih z mirom in varnostjo, razvojnim sodelovanjem, trgovino in naložbami, podnebnimi spremembami in bojem proti terorizmu, saj jih ne moremo obravnavati ločeno od spoštovanja človekovih pravic;
F. ker redna zasedanja Sveta OZN za človekove pravice, imenovanje posebnih poročevalcev, mehanizem splošnega rednega pregleda in posebni postopki, v katerih se obravnavajo bodisi razmere v posameznih državah bodisi posamezne teme, skupaj prispevajo k uveljavljanju in spoštovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države;
G. ker na žalost nekatere sedanje članice Sveta za človekove pravice priznano sodijo med najhujše kršitelje človekovih pravic in imajo dvomljivo prakso sodelovanja v posebnih postopkih OZN in izpolnjevanja svojih obveznosti glede poročanja organom OZN, ki spremljajo izvajanje sporazumov na področju človekovih pravic;
Svet OZN za človekove pravice
1. pozdravlja imenovanje veleposlanika Čoj Kjong-Ima za predsednika Sveta za človekove pravice za leto 2016;
2. pozdravlja letno poročilo Sveta OZN za človekove pravice generalni skupščini OZN, ki zajema njegovo 28., 29. in 30 zasedanje;
3. ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba članice Sveta za človekove pravice izvoliti med državami, ki vzdržujejo spoštovanje človekovih pravic, pravne države in demokracije, in poziva države članice OZN k spodbujanju meril uspešnosti na področju človekovih pravic v vseh državah, ki kandidira za izvolitev v Svet za človekove pravice; je zaskrbljen zaradi kršitev človekovih pravic v nekaterih novo izvoljenih članicah Sveta OZN za človekove pravice in poudarja, da je to pomembno za ohranitev njegove neodvisnosti, da bo lahko urad še naprej učinkovito in nepristransko opravljal svoje naloge;
4. ponovno izraža svojo podporo posebnim postopkom in neodvisnosti nosilcev mandata, saj jim to omogoča popolnoma nepristransko opravljanje funkcije, globoko obžaluje nesodelovanje v tematskih posebnih postopkih, ki ga izkazujejo nekatere države, na primer Venezuela, Savdska Arabija in Etiopija, in države opazovalke, na primer Zimbabve, Uzbekistan in Turkmenistan, pa tudi nesodelovanje s posebnimi postopki za posamezne države, ter vse države poziva, naj v teh postopkih v celoti sodelujejo;
5. ponovno zatrjuje, da je univerzalnost splošnega rednega pregleda pomembna za celovito razumevanje stanja na področju človekovih pravic v vseh državah članicah OZN, in ponavlja svojo podporo drugemu ciklu pregleda, ki se osredotoča na izvajanje priporočil, sprejetih v prvem ciklu; kljub temu znova poziva, naj se v nadaljevanju procesa splošnega rednega pregleda ponovno preučijo priporočila, ki jih države niso sprejele v prvem ciklu;
6. poudarja, da je treba v procesu splošnega rednega pregleda zagotoviti polno sodelovanje široke palete deležnikov, zlasti civilne družbe, ter je zaskrbljen, da so stroge omejitve ter vse številčnejše prepovedi omejile udeležbo civilne družbe v procesu splošnega rednega pregleda;
7. poziva Evropsko unijo in Komisijo, naj ukrepata na podlagi priporočil iz splošnega rednega pregleda v vseh političnih dialogih EU z zadevnimi državami, da bi poiskali načine in sredstva za izvajanje teh priporočil z državnimi in regionalnimi strategijami;
8. pozdravlja, da je Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice s pobudo za spremembe, ki naj bi izboljšala in okrepila prisotnost pisarn OZN za človekove pravice z ustanovitvijo osmih regionalnih središč za spremljanje in spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, ki naj bi neposredno sodelovala s partnerji, da bi priporočila mehanizmov za človekove pravice pretvorili v dejanske spremembe na terenu;
Državljanske in politične pravice
9. izraža zaskrbljenost zaradi ustavnih reform v nekaterih državah članicah, katerih namen je spremeniti omejitev trajanja predsedniškega mandata, kar je vprašanje, ki je v nekaterih primerih sprožilo z volitvami povezano nasilje; ponovno potrjuje, da je spoštovanje državljanskih in političnih pravic, vključno s posameznikovo in kolektivno svobodo izražanja, svobodo zbiranja in združevanja, edini pokazatelj demokratične, strpne in pluralistične družbe;
10. ponovno poudarja, da so svobodne volitve političnih voditeljev na redno organiziranih poštenih volitvah na podlagi splošne in enake volilne pravice temeljna pravica, ki bi jo morali imeti vsi državljani v skladu s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah (člen 21(3)) ter Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah (člen 25); in potrjuje, da sta svoboda izražanja ter živahno in spodbudno okolje za neodvisno in pluralno civilno družbo osnovni pogoj za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic;
11. obsoja nadaljnje nadlegovanje in pridržanje zagovornikov človekovih pravic in predstavnikov opozicije, ki ga v številnih tretjih državah izvajajo vladne sile; izraža zaskrbljenost zaradi nepoštene in restriktivne zakonodaje, vključno z omejevanjem financiranja iz tujine, zaradi česar imajo dejavnosti civilne družbe vedno manj prostora; poziva vse vlade, naj spodbujajo in podpirajo svobodo medijev, organizacije civilne družbe in dejavnosti zagovornikov človekovih pravic ter jim omogočijo, da bodo delovali brez ustrahovanja, represije ali groženj;
12. meni, da sodobne digitalne tehnologije prinašajo prednosti in izzive za zaščito pravice do zasebnosti ter za uveljavljanje svobode izražanja na spletu po vsem svetu; v zvezi s tem pozdravlja imenovanje posebnega poročevalca OZN za pravico do zasebnosti v digitalni dobi, katerega mandat vključuje vprašanja nadzora in zasebnosti, ki vplivajo na ljudi na spletu in zunaj njega;
13. ponovno izraža svoje dolgotrajno nasprotovanje smrtni kazni, mučenju in krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju v vseh primerih in v vseh okoliščinah; znova poudarja, da odprava smrtne kazni prispeva h krepitvi človekovega dostojanstva, in ponovno potrjuje zavezanost pravici do življenja in človekovega dostojanstva vsakega posameznika;
14. izreka pohvalo za precejšnji napredek, ki je bil do zdaj dosežen, pri čemer so številne države ukinile smrtno kazen, medtem ko so druge sprejele zakonodajne ukrepe za njeno odpravo; izraža pa obžalovanje, ker so v zadnjih petih letih nekatere države ponovno začele izvajati usmrtitve; poziva države, ki so odpravile smrtno kazen ali imajo dolgotrajni moratorij zanjo, naj je ne uvedejo znova;
Socialne in ekonomske pravice
15. obžaluje, da se več kot 20 let po sprejetju Dunajske deklaracije o univerzalnosti, nedeljivosti, soodvisnosti in medsebojni povezanosti vseh človekovih pravic Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ne obravnava na enaki podlagi in z enakim poudarkom kot Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah; priznava prizadevanja Sveta OZN za človekove pravice, da bi vsem človekovim pravicam dali enak poudarek, in sicer z določitvijo nosilcev mandata za posebne postopke za ekonomske, socialne in kulturne pravice;
16. je globoko zaskrbljen zaradi povečanja skrajne revščine, ki ogroža polno uveljavljanje vseh človekovih pravic; ob tem pozdravlja poročilo posebnega poročevalca Združenih narodov za človekove pravice o skrajni revščini in človekovih pravicah (A/HRC/29/31) in podpira njegove predloge za odpravo skrajne revščine, ki vključujejo: namenjanje enakega pomena in prednosti ekonomskim, socialnim in kulturnim pravicam kot državljanskim in političnim pravicam; priznavanje pravice do socialnega varstva; izvajanje davčne politike, ki je posebej namenjena zmanjšanju neenakosti; okrepitev in osmislitev pravice do enakosti; ter obravnavanje vprašanj o prerazporejanju virov v osrednjem delu razprav o človekovih pravicah;
17. meni, da korupcija, izogibanje plačevanju davkov, slabo upravljanje javnih dobrin in pomanjkanje odgovornosti prispevajo h kršenju pravic državljanov, saj sredstva iz državnih proračunov, ki bi mora biti namenjena za napredek na področju človekovih pravic, prepotrebne javne storitve, kot so izobrazba, osnovne zdravstvene storitve in druga socialna infrastruktura, preusmerjajo drugam; meni, da so ukrepi za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic, predvsem pravice do obveščenosti, svobode izražanja in pravice do zbiranja, pravice do neodvisnega sodstva ter do demokratične udeležbe v javnih zadevah, bistvenega pomena za boj proti korupciji;
Podjetništvo in človekove pravice
18. odločno podpira učinkovito in celovito izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah v EU in zunaj nje, tudi z oblikovanjem nacionalnih akcijskih načrtov; poudarja, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe za obravnavo vrzeli pri dejanskem izvajanju vodilnih načel OZN, vključno z dostopom do pravnega varstva in pravnih sredstev;
19. poziva OZN in EU, naj obravnavata vprašanje zagovornikov zemljiških pravic, ki so žrtve povračilnih ukrepov, kot so grožnje, nadlegovanje, samovoljne aretacije, napadi in umori, ker kritizirajo obsežno kupovanje zemljišč na račun zemljiških pravic in pravic do hrane lokalnega prebivalstva v tretjih državah; poziva mehanizme OZN in akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo, naj sistematično vključujejo zagovornike zemljiških pravic v svoje projekte na temo človekovih pravic;
20. pozdravlja pobudo visokega komisarja OZN za človekove pravice o okrepitvi projekta za odgovornost in odpravo krivic, s katerim bi prispevali k pravičnemu in učinkovitejšemu sistemu pravnih sredstev nacionalnega prava, zlasti v primerih hude kršitve človekovih pravic v poslovnem sektorju; poziva vse vlade, naj izpolnijo svojo dolžnost in pri kršitvah človekovih pravic, povezanih s podjetji, zagotovijo spoštovanje človekovih pravic in dostop do sodnega varstva za žrtve, ki se pri dostopanju do pravnih sredstev na nacionalni in mednarodni ravni soočajo s praktičnimi in pravnimi izzivi;
21. ugotavlja, da je prva seja odprte medvladne delovne skupine za pripravo mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih v zvezi s človekovimi pravicami, kot je bila ustanovljena z resolucijo Sveta za človekove pravice z dne 26. junija 2014, potekala julija 2015; poziva EU in njene države članice, naj dejavno sodelujejo pri pogajanjih o omenjenem pravno zavezujočem mednarodnem instrumentu;
Migracije
22. je zaskrbljen zaradi najhujše humanitarne krize po drugi svetovni vojni, do katere je prišlo zaradi vse večjega števila posameznikov, ki so bili prisiljeni zapustiti dom zaradi preganjanja, oboroženih spopadov in vsesplošnega nasilja in v iskanju boljšega življenja ter ki na nevarni poti tvegajo življenje; poziva Svet za človekove pravice in njegove mehanizme, naj pozorno spremljajo, kakšne posledice ima ta kriza za človekove pravice, in naj pripravijo priporočila v zvezi s tem;
23. poziva vse države, naj sprejmejo na človekovih pravicah temelječ pristop k migracijam, in sicer tako, da bodo pravice migrantov, prosilcev za azil in beguncev postavile v središče politik za upravljanje migracij, pri čemer naj posebno pozornost namenijo položaju marginaliziranih in prikrajšanih skupin migrantov – ženskam in otrokom; poziva vse države, naj obravnavajo nasilje na podlagi spola nad ženskami in dekleti, ter poudarja, da je politike priseljevanja pomembno oblikovati z vidika enakosti med spoloma, da bi zadovoljili posebne potrebe obeh spolov;
24. opozarja, da so vse države dolžne spoštovati in varovati človekove pravice vseh posameznikov, ki so v njihovi pravni pristojnosti, ne glede na državljanstvo ali izvor in ne glede na priseljenski status; opozarja, da bi bilo treba migrante vračati samo ob popolnem spoštovanju njihovih pravic, na podlagi svobodne in ozaveščene odločitve in le, če je jim je v domači državi zagotovljeno varstvo pravic; poziva vlade, naj odpravijo samovoljne aretacije in pridržanja migrantov;
Podnebne spremembe in človekove pravice
25. pozdravlja pariški sporazum Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki vključuje prilagajanje, blažitev, razvoj in prenos tehnologije ter krepitev zmogljivosti; vztraja, da bi bilo treba vprašanje podnebnih sprememb vključiti v vsa področja gospodarske politike; poziva vse države pogodbenice, ki so podpisnice tega sporazuma, naj sprejmejo nujne in daljnosežne ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, in sicer tako, da bodo podnebne spremembe vključile na vsa področja politike;
26. opozarja, da škodljivi vplivi podnebnih sprememb pomenijo neposredno in morebiti nepopravljivo globalno grožnjo polnemu uživanju človekovih pravic, še posebej pa bodo vplivali na ranljive skupine, katerih pravice so že tako negotove; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da naj bi nesreče, povezane s podnebjem, kot so dvigovanje morske gladine ali ekstremni vremenski pojavi, ki povzročajo suše in poplave, po pričakovanjih povzročile še več smrtnih žrtev, razseljevanje prebivalstva ter pomanjkanje hrane in vode;
27. poziva mednarodno skupnost, naj se spoprime s pravnimi pastmi pojma „podnebni begunec“, tudi z njegovo pravno opredelitvijo v mednarodnem pravu oziroma vseh pravno zavezujočih mednarodnih sporazumih;
Pravice žensk
28. pozdravlja nedavno resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2242 o ženskah, miru in varnosti, po kateri so ženske osrednji element vseh prizadevanj za reševanje svetovnih izzivov, na primer naraščajočega nasilnega ekstremizma, podnebnih sprememb, migracij, trajnostnega razvoja, miru in varnosti; pozdravlja ugotovitve globalne študije OZN o izvajanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti, v kateri je bil poudarjen pomen vodilne vloge in udeležbe žensk pri reševanju konfliktov in vzpostavljanju miru ter da je njihovo sodelovanje izboljšalo humanitarno pomoč, okrepilo prizadevanja mirovnih sil, spodbudilo sklenitev mirovnih pogovorov in prispevalo k boju proti nasilnemu ekstremizmu;
29. je ogorčen, da je dobilo nasilje nad ženskami z nastajanjem nasilnih ekstremističnih skupin, kot sta Daiš v Siriji in Iraku ali Boko Haram v zahodni Afriki, novo razsežnost, ki je bolj zastrašujoča kot kdaj koli prej, saj je postalo spolno nasilje sestavni del ciljev, ideologije in vir prihodkov teh skupin skrajnežev, zaradi česar je mednarodna skupnost postavljena pred ključen nov izziv; poziva vse vlade in institucije OZN, naj okrepijo svojo zavezo v boju proti tem nagnusnim zločinom ter naj ženskam povrnejo dostojanstvo s sodnimi postopki, povrnitvijo škode in podporo;
30. meni, da je zagotavljanje neodvisnosti žensk, z obravnavo temeljnih neenakosti med ženskami in moškimi, zaradi katerih so ženske in dekleta v času konfliktov ranljive, eden od načinov boja proti ekstremizmu; poziva OZN in vse njene države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za zagotovitev neodvisnosti žensk, njihovo smiselno vključenost v preprečevanje in reševanje konfliktov, pa tudi v mirovna pogajanja in proces vzpostavljanja miru, in sicer s povečanjem njihove zastopanosti na vseh ravneh odločanja v nacionalnih, regionalnih in mednarodnih institucijah ter mehanizmih;
Pravice otrok
31. opozarja, da Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta leta 1989 in je najširše ratificirana mednarodna pogodba, določa vrsto otrokovih pravic, vključno s pravico do življenja, pravico do zdravja, izobraževanja in igre, pa tudi pravico do družinskega življenja, do zaščite pred nasiljem in diskriminacijo ter do izražanja svojih stališč; poziva vse podpisnice konvencije, naj spoštujejo svoje obveznosti;
32. pozdravlja, da OZN načrtuje začetek globalne študije, s katero naj bi z analizo spremljanja in vrednotenja ugotovili, kako se veljavna mednarodna zakonodaja in standardi izvajajo na terenu, in ocenili konkretne možnosti, da bi države izboljšale svoje politike in odzive; poziva vse države, naj študijo podprejo in dejavno sodelujejo v njej;
Pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (oseb LGBTI)
33. izraža zaskrbljenost zaradi vztrajanja pri diskriminatornih zakonih in praksah ter nasilnih dejanjih nad posamezniki v različnih državah na podlagi njihove spolne usmerjenosti in spolne identitete; spodbuja pozorno spremljanje položaja oseb LGBTI v državah, kjer nedavno uvedeni zakoni proti tem osebam ogrožajo življenje pripadnikov spolnih manjšin; izraža globoko zaskrbljenost zaradi tako imenovanih „protipropagandnih“ zakonov, s katerimi se omejuje svoboda izražanja in zbiranja, tudi v državah evropske celine;
34. ponovno izraža podporo visokemu komisarju za človekove pravice, ki si zlasti prek izjav, poročil in kampanje „Svobodni in enakopravni“ nenehno prizadeva za spodbujanje in varovanje uživanja vseh človekovih pravic oseb LGBTI; spodbuja visokega komisarja za človekove pravice, naj se še naprej bori proti diskriminatornim zakonom in praksam;
Brezpilotna letala in avtonomno orožje
35. ponovno poziva Svet EU, naj oblikuje skupno stališče EU glede uporabe oboroženih brezpilotnih letal, pri čemer naj se največja pozornost nameni spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter obravnavajo vprašanja, kot so pravni okvir, sorazmernost, odgovornost, zaščita civilistov in preglednost; ponovno poziva EU, naj prepove proizvodnjo, razvoj in uporabo popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča izvedbo napadov brez človeškega posredovanja; vztraja, da morajo biti človekove pravice vedno del dialoga s tretjimi državami o boju proti terorizmu;
Vključevanje vprašanja človekovih pravic v EU
36. poziva EU, naj v skladu s členom 21 Lizbonske pogodbe ter splošnimi določbami o zunanjem delovanju Unije podpira univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic, tudi državljanskih in političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic;
37. ponovno poziva EU, naj sprejme pristop na podlagi pravic in vključi spoštovanje človekovih pravic v sodelovanje na področju trgovine, naložbenih politik, javnih storitev in razvoja, pa tudi v skupno varnostno in obrambno politiko; poleg tega poudarja, da mora politika EU na področju človekovih pravic zagotoviti, da bosta notranja in zunanja politika usklajeni, kot zahteva Pogodba o Evropski uniji;
Prednostne naloge EU v zvezi s problematiko posameznih držav
Belorusija
38. izraža globoko zaskrbljenost zaradi nenehnega omejevanja svobode izražanja ter pravice do združevanja in mirnega zbiranja, obsoja nadlegovanje neodvisnih in opozicijskih novinarjev ter nadlegovanje in pridržanje zagovornikov človekovih pravic in kritikov zaradi lažnih obtožb; obsoja nadaljevanje izvajanje smrtne kazni; poziva k obnovitvi mandata posebnega poročevalca OZN za stanje človekovih pravic v Belorusiji na 32. zasedanju Sveta in poziva vlado, naj v celoti sodeluje s posebnim poročevalcem in se zaveže k izvajanju težko pričakovanih reform za zaščito človekovih pravic, tudi z izvajanjem priporočil, ki so jih dali posebni poročevalec in drugi mehanizmi za človekove pravice;
Ukrajina
39. izraža globoko zaskrbljenost, ker obe strani izvajata neselektivne napade na civilnih območjih, usmerjene napade na šole in uporabljata šole za vojaške namene; obsoja nenehne kršitve človekovih pravic v konfliktu ter v celoti podpira misijo OZN za spremljanje stanja na področju človekovih pravic in posebno opazovalno misijo OVSE v Ukrajini; poziva ukrajinsko vlado, naj sprejme ukrepe za omogočanje dostave nekaterih vrst zdravil, tudi zdravil za nadomestno opioidno zdravljenje (OST), izboljša postopek registracije in načine dostopanja do zaposlitve in državne podpore za ljudi, ki so bili razseljeni zaradi konflikta, razveljavi zakone, ki lahko negativno vplivajo na svobodo izražanja in združevanja, sprejme konkretne ukrepe za odvračanje oboroženih sil in skupin od uporabe šol, ne le na ozemlju, ki ga nadzorujejo vladne sile, temveč tudi na ozemlju, ki je pod nadzorom upornikov, ratificira Rimski statut in postane polnopravna članica Mednarodnega kazenskega sodišča; poziva države članice EU, naj na ravni OZN podprejo vsa mogoča prizadevanja za boj proti nekaznovanju ter opravijo nepristranske preiskave nasilnih dogodkov in kršitev človekovih pravic, do katerih je prišlo ob zatrtju demonstracij na trgu Majdan; preiščejo naj, ali so med oboroženim konfliktom na vzhodu Ukrajine provladne sile in proruski uporniki uporabljali kasetno strelivo ter obravnavajo stanje na področju človekovih pravic na Krimu ter druge kršitve, povezane z oboroženim konfliktom na vzhodu Ukrajine;
Azerbajdžan
40. pozdravlja skupno izjavo o stanju na področju človekovih pravic, ki je bila sprejeta na 29. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice, vendar obžaluje, da je številne države članice EU niso podprle; poziva države članice EU in druge članice tega sveta, naj tesno spremljajo stanje na področju človekovih pravic v Azerbajdžanu in si prizadevajo za sprejetje resolucije, s katero bi pozvali k takojšnji izpustitvi zagovornikov človekovih pravic, političnih in civilnih aktivistov, novinarjev in blogerjev, ki so bili prijeti ali zaprti na podlagi politično motiviranih obtožb, ter k temeljiti preiskavi navedb o mučenju v priporu in razveljavitvi zakonov, ki neupravičeno omejujejo svobodo izražanja, zbiranja in združevanja v Azerbajdžanu;
Uzbekistan
41. poziva države članice EU, naj si prizadevajo za resolucijo Sveta Združenih narodov za človekove pravice o vzpostavitvi namenskega mehanizma OZN za Uzbekistan, da bi zagotovili spremljanje, javno poročanje in razpravo v okviru Sveta za človekove pravice o stanju človekovih pravic v Uzbekistanu ter obravnavali primere nesodelovanja Uzbekistana z mehanizmi OZN za človekove pravice, nadaljnji pripor velikega števila političnih nasprotnikov, tudi zagovornikov človekovih pravic, nadaljnje omejevanje svobode združevanja, svobode izražanja medijev ter še nadaljnjo uporabo dela otrok;
Sirija
42. poziva Svet za človekove pravice, naj varnostni svet OZN spodbudi k ustreznim ukrepom, da bodo odgovorni za kršitve človekovih pravic, tudi takih kršitev, ki pomenijo hudodelstva proti človečnosti in vojna hudodelstva, privedeni pred sodišče, vključno z obravnavanjem položaja v Siriji na Mednarodnem kazenskem sodišču;
Jemen
43. je zelo zaskrbljen zaradi hude krize, ki v tej državi traja od septembra 2014, ko so Huti in druge jemenske oborožene skupine zagrešili resne kršitve vojnih zakonov in zlorabe človekovih pravic, ter od marca 2015, ko je isto zagrešila koalicija pod vodstvom Saudove Arabije; obsoja zlasti neselektivne in nesorazmerne zračne napade, ki jih je izvedla omenjena koalicija, v katerih so bili ubiti in ranjeni številni civilisti in uničene številne civilne nepremičnine; ker naj bi predvidoma visoki komisar za človekove pravice Svetu poročal o razmerah v Jemnu na naslednjem zasedanju marca 2016; poziva EU, naj v okviru Sveta za človekove pravice podpre izvedbo mednarodne preiskave za dokumentiranje kršitev človekovih pravic, ki so jih vse strani zagrešile od leta 2014;
Bahrajn
44. obžaluje, da bahrajnska vlada še ni dosegla napredka pri obravnavi vprašanj, povezanih z nadaljnjim priporom številnih oseb, med drugim zagovornikov človekovih pravic, političnih aktivistov in novinarjev, zaradi uveljavljanja njihove pravice do mirnega zbiranja in združevanja, pa tudi z neodgovarjanjem za kršitve človekovih pravic, vključno z mučenjem, in s pomanjkljivo neodvisnostjo in nepristranskostjo sodstva v Bahrajnu; poziva države članice EU, naj v Svetu za človekove pravice obravnavajo stanje na področju človekovih pravic v Bahrajnu z dajanjem posameznih izjav, ki naj jim sledi skupna izjava ali resolucija, s katero bi Bahrajn pozvali, naj takoj in brezpogojno izpusti vse zagovornike človekovih pravic, politične aktiviste in druge posameznike, ki so priprti in obtoženi domnevnih kršitev, povezanih s pravico do izražanja, mirnega zbiranja in združevanja; zagotovi naj nepristransko preiskavo vseh navedb o mučenju in slabem ravnanju ter čimprej omogoči obisk posebnega poročevalca za mučenje in drugih mehanizmov OZN za človekove pravice; ponovno poziva EU, naj pripravi celovito strategijo za aktivna skupna prizadevanja EU in njenih držav članic, da bi dosegli izpustitev aktivistov in zapornikov vesti iz zapora;
Južni Sudan
45. poziva Svet za človekove pravice, naj podpre imenovanje posebnega poročevalca za Južni Sudan z mandatom za spremljanje kršitev in javno poročanje o njih, med drugim o novačenju in uporabi otrok vojakov, pa tudi uporabi šol za vojaške namene, ter izda priporočila za doseganje dejanske odgovornosti;
Demokratična ljudska republika Koreja (DLRK)
46. pozdravlja resolucijo, sprejeto na generalni skupščini, ki obsoja dolgoletne in še vedno trajajoče sistematične, zelo razširjene in grobe kršitve človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji, varnostni svet OZN pa spodbuja, naj sprejme ustrezne ukrepe za zagotavljanje odgovornosti, tudi z obravnavanjem razmer v DLRK pred Mednarodnim kazenskem sodišču, ter poziva Svet za človekove pravice, naj še enkrat pozove k odgovornosti, tudi osebe, ki so odgovorne za hudodelstva proti človečnosti, do katerih je prihajalo zaradi politik, ki so jih desetletja določali na najvišji državni ravni;
Države v okviru splošnega rednega pregleda
Gruzija
47. pozdravlja članstvo Gruzije v Svetu OZN za človekove pravice in nedavni splošni redni pregled o Gruziji; je seznanjen s pomembnimi zakonodajnimi reformami, ki so prinesle nekaj napredka in izboljšav na področju sodstva in kazenskega pregona, državnega tožilstva, boja proti slabemu ravnanju, pravic otrok, pa tudi na področju varstva zasebnosti in osebnih podatkov ter notranje razseljenih oseb; vseeno ugotavlja, da so, kar zadeva slabo ravnanje, potrebni dodatni napori, zlasti v zvezi s priporom v predkazenskem postopku in rehabilitacijo žrtev, odgovornostjo za zlorabe pri kazenskem pregonu, preiskovanjem zlorab, ki so jih vladni uradniki zagrešili v preteklosti, pa tudi v zvezi z manjšinami in pravicami žensk; je še naprej zaskrbljen zaradi svobode izražanja in medijev ter nedostopnosti zasedenih regij Abhazija in Chinvalska regija/Južna Osetija, kjer še prihaja do obsežnih kršitev človekovih pravic, za opazovalce in poziva gruzijsko vlado, naj sprejme ustrezne ukrepe za zagotavljanje nadaljnjega ukrepanja po priporočilih v okviru splošnega rednega pregleda;
Libanon
48. izreka pohvalo Libanonu zaradi politike odprte meje in sprejema, ki jo že leta izvaja glede beguncev iz Palestine, Iraka in Sirije, ter poziva Evropsko unijo, naj državi nameni več sredstev in tesneje sodeluje z njenimi organi, da bi ji pomagala ohraniti varstvo pravic beguncev in prosilcev za azil; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost zaradi domnevno visokega števila primerov otroških in/ali prisilnih porok med sirskimi begunci; spodbuja libanonsko vlado, naj razmisli o reformi zakona, ki ureja vstop v Libanon, bivanje v tej državi in izstop iz nje, saj ne razlikuje med prosilci za azil in begunci na eni strani ter migranti na drugi; podpira priporočila Odbora OZN za odpravo diskriminacije žensk, ki vsebujejo poziv k večji ozaveščenosti migrantk, ki opravljajo gospodinjska dela, o njihovih človekovih pravicah v skladu s Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, katere pogodbenica je država Libanon; glede tega zlasti poudarja, da je treba ukiniti sistem Kafala in zagotoviti dejanski dostop do sodstva za migrantke, ki opravljajo gospodinjska dela, tudi z zagotavljanjem njihove varnosti in bivanja med pravnimi in upravnimi postopki, povezanimi z njihovim statusom;
Mavretanija
49. poudarja, da je bil sicer v Mavretaniji dosežen napredek glede zakonodajnih ukrepov, namenjenih preprečevanju vseh vrst suženjstva in suženjstvu podobnih praks, vendar pa slabo in neučinkovito izvajanje prispeva k njihovemu ohranjanju; poziva oblasti, naj sprejmejo zakon proti suženjstvu in začnejo sistematično in redno po vsej državi zbirati razvrščene podatke o vseh oblikah suženjstva ter izvedejo temeljito, na dokazih temelječo študijo o zgodovini in naravi suženjstva, katere cilj naj bo njegovo izkoreninjenje;
50. poziva mavretanske oblasti, naj dovolijo svobodo govora in združevanja v skladu z mednarodnimi konvencijami in svojim domačim pravom; poziva tudi k izpustitvi Birama Dah Abeida, Bilala Ramdaneja in Džibija Sova, da bodo lahko nadaljevali svojo nenasilno kampanjo proti nadaljevanju suženjstva, ne da bi se bali nadlegovanja ali ustrahovanja;
Mjanmar
51. pozdravlja potek konkurenčnih volitev 8. novembra 2015, ki pomenijo pomemben mejnik pri prehodu države v demokracijo; je kljub temu še vedno zaskrbljen zaradi ustavnega okvira teh volitev, v skladu s katerim je 25 % sedežev v parlamentu namenjenih predstavnikom vojske; priznava dosedanji napredek na področju človekovih pravic, ugotavlja pa, da so razmere na številnih področjih še vedno zelo zaskrbljujoče, vključno s pravicami manjšin ter pravico izražanja, združevanja in mirnega zbiranja;
52. obsoja diskriminacijo nad manjšino Rohingja, ki jo poslabšuje tudi dejstvo, da ta skupnost nima pravnega statusa, in povečanje sovražnega govora proti nebudistom; poziva k celovitim, preglednim in neodvisnim preiskavam vseh poročil o kršitvah človekovih pravic manjšine Rohingja in meni, da štirje zakoni, namenjeni zaščiti rase in vere, ki jih je parlament sprejel leta 2015, vključujejo diskriminatorne vidike, ki se nanašajo na spol; znova zahteva, da se uradu visokega komisarja za človekove pravice dovoli, da v tej državi ustanovi urad; poudarja, da je treba pred zaključkom pogajanj o sporazumu o naložbah med EU in Mjanmarjem opraviti celovito oceno učinka na trajnostni razvoj;
Nepal
53. pozdravlja začetek veljavnosti nove nepalske ustave 20. septembra 2015, ki naj bi postavila temelje za politično stabilnost in gospodarski razvoj te države v prihodnosti; izraža upanje, da bodo še odprta vprašanja glede politične zastopanosti manjšin, vključno z daliti, in zakonov o državljanstvu kmalu obravnavana; obžaluje vsesplošno pomanjkanje odgovornosti za zlorabe človekovih pravic, ki sta jih med civilno vojno zagrešili obe strani, kljub sprejetju zakona o resnici, spravi in izginotjih maja 2014; poziva nepalsko vlado, naj pristopi k mednarodni konvenciji o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem; obsoja omejevanje temeljnih svoboščin tibetanskih beguncev; poziva Indijo, naj umakne svojo neuradno blokado za nepalsko gospodarstvo, ki skupaj z uničujočim potresom aprila 2015 povzroča humanitarno krizo in potiska skoraj milijon nepalskih državljanov v brezizhodno revščino;
Oman
54. izraža pohvalo Omanu za vzpostavitev vladne nacionalne komisije za človekove pravice in za povabilo, ki je omogočilo prelomni obisk posebnega poročevalca OZN o pravici do mirnega zbiranja septembra 2014; izraža upanje, da bodo ti konstruktivni koraki vodili k intenzivnejšemu sodelovanju Omana s predstavniki OZN za človekove pravice in neodvisnimi organizacijami za človekove pravice; spodbuja Oman, naj sprejme potrebne ukrepe za ublažitev razmer v državi, kjer po besedah posebnega poročevalca OZN prevladujeta strah in ustrahovanje, saj naj bi se ljudje bali izraziti svoje mnenje, se pogovarjati po telefonu in se družiti; v zvezi s tem je še vedno zaskrbljen zaradi prepovedi vseh političnih strank in novega zakona o državljanstvu, sprejetega avgusta 2014, v katerem je predvidena možnost, da se državljanom, ki se pridružijo skupinam, ki naj bi škodile nacionalnim interesom, odvzame državljanstvo, in poziva vlado, naj o tem ponovno razmisli; poziva institucije in države članice EU, naj Omanu ponudijo tehnično in pravno pomoč in mu tako pomagajo vzpostaviti varno in spodbudno okolje za organizacije civilne družbe;
Ruanda
55. je zaskrbljen zaradi stanja na področju človekovih pravic v Ruandi, tudi zaradi omejevanja svobode govora in združevanja, oženja demokratičnega prostora za opozicijske politične stranke in neodvisne dejavnosti civilne družbe ter neobstoja spodbudnega okolja za neodvisno sodstvo; poziva vlado Ruande, naj vzpostavi demokratični prostor, v katerem bodo lahko vsi segmenti družbe svobodno delovali;
56. je zaskrbljen zaradi predlagane spremembe ustave, ki bi sedanjemu predsedniku omogočila, da se poteguje za tretji mandat; poziva vlado Ruande, naj spoštuje Afriško listino o demokraciji, volitvah in upravljanju, ki v svojem 5. členu določa, da morajo pogodbenice sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotovitev ustavnega reda, zlasti ustavnega prenosa moči, v 23. členu pa, da je vsako spreminjanje ustave, ki pomeni kršitev demokratičnega postopka zamenjave vlade, nezakonito;
°
° °
57. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku 69. generalne skupščine OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice in generalnemu sekretarju parlamentarne skupščine Sveta Evrope.