Dokument zasedanja
27.1.2016
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS
( 2016/2529(RSP) )
Javier Nart, Petras Auštrevičius, Dita Charanzová, Gérard Deprez, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Norica Nicolai, Urmas Paet, Jozo Radoš, Marietje Schaake, Jasenko Selimovic, Pavel Telička, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans
v imenu skupine ALDE
Resolucija Evropskega parlamenta o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS
( 2016/2529(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iraku, Siriji, Libiji in Egiptu, zlasti tiste z dne 10. oktobra 2013 o nedavnih primerih preganjanja kristjanov in nasilju nad njimi, zlasti v Maluli (Sirija) in Pešavarju (Pakistan) in o primeru pastorja Saida Abedinija (Iran)[1], z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Iraku in Siriji ter ofenzivi Islamske države, vključno s preganjanjem manjšin[2], z dne 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo[3], in z dne 12. marca 2015 o nedavnih napadih in ugrabitvah, zlasti Asircev, ki jih izvaja ISIS /Daiš na Bližnjem vzhodu[4],
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. marca 2015 o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za odziv na grožnjo skupine ISIL/ Daiša, z dne 20. oktobra 2014 o krizi v zvezi z ISIL / Da'esh v Siriji in Iraku, z dne 30. avgusta 2014 o Iraku in Siriji, z dne 14. aprila 2014 in 12. oktobra 2015 o Siriji in z dne 15. avgusta 2014 o Iraku,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Iraku in Siriji,
– ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja in smernic EU o spodbujanju skladnosti z mednarodnim humanitarnim pravom,
– ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2003/335/PNZ z dne 8. maja 2003 o preiskavi in sodnem pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih zločinov[5],
– ob upoštevanju izjave posebnega svetovalca generalnega sekretarja Združenih narodov za preprečevanje genocida,
– ob upoštevanju izjave, ki jo je v imenu Evropske unije podal posebni predstavnik EU za človekove pravice Stavros Lambrinidis na odprti razpravi, ki je potekala 27. marca 2015 v varnostnem svetu Združenih narodov o žrtvah napadov in kršitvah človekovih pravic iz etničnih ali verskih razlogov na Bližnjem vzhodu,
– ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne preiskovalne komisije o Sirski arabski republiki, ki ga je Svet za človekove pravice predstavil 13. avgusta 2015, zlasti odstavkov 165 do 173,
– ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 2254 (2015), v kateri je bil podprt časovni načrt za mirovni proces v Siriji in določen časovni razpored za pogovore,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker ekstremistična ideologija nasilja, teroristična dejanja, stalni hudi sistematični in obsežni napadi na civiliste, kršitve človekovih pravic in kršitve mednarodnega humanitarnega prava, vključno s tistimi, storjenimi iz verskih ali etničnih razlogov, uničevanje kulturne dediščine in trgovanje s kulturnimi dobrinami, ki jih izvaja tako imenovani ISIS/Daiš, predstavljajo globalno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti brez primere, kar priznava tudi resolucija varnostnega sveta Združenih narodov št. 2249 (2015);
B. ker – kar zadeva pripadnike etničnih in verskih manjšin – Združeni narodi in druge mednarodne organizacije poročajo, da ISIS/Daiš in z njim povezane skupine na Bližnjem vzhodu, zlasti v Siriji in Iraku, pogosto hudo kršijo mednarodno pravo na področju človekovih pravic in humanitarno pravo, vključno z načrtnimi poboji, prisilnimi spreobrnitvami, ugrabitvami, prodajo žensk, suženjstvom žensk in otrok, novačenjem otrok za samomorilske bombne napade, spolnimi in fizičnimi zlorabami ter mučenjem; ker vlada vse večja zaskrbljenost za dobrobit vseh, ki so ujeti na območjih pod nadzorom sil ISIS/Daiša, saj do njih mednarodna humanitarna pomoč skoraj ne pride;
C. ker so pripadniki verskih in etničnih manjšin, med drugim krščanske, jazidske, turkmenske, šabaške, kakajske, sabejske in šiitske skupnosti, pa tudi mnogi Arabci in sunitski muslimani tarča napadov Daiša/ISIS; ker so bili mošeje, spomeniki, svetišča, cerkve in drugi verski objekti ter grobnice in pokopališča namerno uničeni;
D. ker so pripadniki Daiša/ISIS februarja 2015 po zasedbi ozemelj več kmetijskih skupnosti na južnem bregu reke Habur v guvernatu Al Hasake na severovzhodu države ugrabili več kot 220 asirskih kristjanov in ker jih je bilo – po tem ko so njihovi ugrabitelji prejeli odkupnino – doslej izpuščenih le nekaj, medtem ko usoda ostalih ostaja neznana;
E. ker je neodvisna mednarodna preiskovalna komisija dokumentirala in poročala, da pripadnikom etničnih in verskih manjšin, ki nasprotujejo Daišu/ISIS in drugim terorističnim skupinam, milicam in nedržavnim oboroženim skupinam, na področjih, ki so pod njihovim dejanskim nadzorom, še vedno grozi pregon;
F. ker je bilo v več poročilih organov Združenih narodov, vključno s posebnim svetovalcem generalnega sekretarja Združenih narodov za preprečevanje genocida in posebnim svetovalcem generalnega sekretarja Združenih narodov za odgovornost zaščititi in Uradom visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, navedeno, da bi dejanja Daiša/ISIS lahko pomenila vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in morebiti celo genocid;
G. ker genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva zadevajo vse države članice EU, ki so v skladu s Skupnim stališčem Sveta 2003/444/SZVP z dne 16. junija 2003 odločene sodelovati pri preprečevanju teh hudodelstev in končanju nekaznovanja njihovih storilcev;
H. ker ima po mednarodnem pravu vsakdo pravico živeti v skladu s svojo vestjo ter svobodno živeti versko in neversko prepričanje in ga spremeniti; ker so se politični in verski voditelji dolžni na vseh ravneh boriti proti ekstremizmu in spodbujati vzajemno spoštovanje med posamezniki in verskimi skupnostmi;
1. želi spomniti, da je odločno obsodil ISIS/Daiš in njegove nezaslišane kršitve človekovih pravic, ki po Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča pomenijo hudodelstvo zoper človečnost in vojna hudodelstva in bi jih lahko označili za genocid; je zelo zaskrbljen, ker pripadniki te teroristične skupine namerno napadajo pripadnike krščanske, jazidske, turkmenske, šiitske, šabaške, sabejske in kakajske skupnosti ter sunite, ki se ne strinjajo z njihovo razlago islama, da bi na območjih, ki jih imajo pod nadzorom, pobili vse pripadnike verskih manjšin;
2. poziva vse pogodbenice Konvencije Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, ki je bila 9. decembra 1948 podpisana v Parizu, in drugih relevantnih mednarodnih sporazumov, naj na svojem ozemlju preprečijo vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid; poudarja, da storilci teh dejanj ne smejo ostati nekaznovani in da bi morali biti odgovorni privedeni pred Mednarodno kazensko sodišče; poziva Sirijo in Irak, naj priznata pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča;
3. brez pridržkov kot nelegitimno zavrača oznanilo voditelja tako imenovanega ISIS/Daiša, da je ustanovil kalifat na območju pod svojim nadzorom; poudarja, da vzpostavitev in širjenje „islamskega kalifata“ ter dejavnosti drugih nasilnih skrajnih skupin na Bližnjem vzhodu neposredno ogrožajo varnost regije in evropskih držav in pomenijo očitno kršitev mednarodnega prava na področju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava;
4. poziva države članice, naj se dejavno bojujejo proti radikalizaciji in izboljšajo svoj pravni in pravosodni sistem ter svojim državljanom tako preprečijo, da bi odpotovali in se pridružili tako imenovanemu ISIS/Daišu, ter zagotovijo, da se – če to storijo – proti njim čim prej uvede kazenski pregon, tudi za spletno spodbujanje takih kaznivih dejanj in pomoč pri njihovi izvedbi; poudarja, kako pomembni pri tem so preprečevanje, pregon, ozaveščanje, rehabilitacija in ponovno vključevanje v družbo;
5. priznava, podpira in zahteva vsesplošno spoštovanje neodtujljive pravice pripadnikov vseh etničnih in verskih manjšin ter drugih, ki živijo v Iraku in Siriji, da v svoji zgodovinski in tradicionalni domovini še naprej živijo dostojanstveno, enakopravno in varno, svojo vero pa živijo popolnoma svobodno, brez prisile, nasilja ali diskriminacije; poudarja, da morajo vsi regionalni politični in verski voditelji jasno in nedvoumno izreči podporo etničnim in verskim manjšinam v regiji ter temu, da še naprej živijo v svojih matičnih državah kot državljani s polnimi in enakimi pravicami;
6. poziva mednarodno skupnost, vključno z EU in njenimi državami članicami, naj pripadnikom etničnih in verskih manjšin, ki so bili prisiljeni zapustiti svojo domovino ali prisilno razseljeni, zagotovijo potrebne varnostne pogoje in možnosti, da čim prej uveljavijo svojo pravico do vrnitve v domovino, da ohranijo svoj dom, zemljo in lastnino, pa tudi cerkve ter verske in kulturne spomenike, in jim omogočijo dostojno življenje in prihodnost;
7. poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da vsi akterji in mednarodna skupnost pripadnikom posebno ranljivih skupin, kot so pripadniki etničnih in verskih manjšin, ki so tarča napadov Daiša/ISIS na Bližnjem vzhodu, nudijo vojaško zaščito in pomoč, vključno z ustrezno vojaško pomočjo, hkrati pa zagotoviti sodelovanje pripadnikov teh manjšin pri prihodnjih trajnih političnih rešitvah, da bi varovali njihovo življenje ter ohranili njihovo tradicijo medkulturnega, medetničnega in medverskega sobivanja; poziva vse strani, vpletene v konflikt, naj spoštujejo splošne človekove pravice in omogočijo zagotavljanje humanitarne pomoči po vseh možnih poteh; ponovno poudarja, da bi morala biti glavna obveznost in odgovornost vseh akterjev v regiji, pa tudi EU, da si na vso moč prizadevajo za vrnitev tradicionalnih manjšin in vseh državljanov v kraje, v katerih so prej živeli in iz katerih so bili prisiljeni zbežati;
8. poziva vse sirske strani – razen terorističnih skupin, kot so Al Kaida, Daiš in Džabhat Al Nusra ter sorodne skupine – naj se pod okriljem Združenih narodov sestanejo in se ob podpori celotne mednarodne skupnosti pogodijo o političnem prehodu; ponovno potrjuje, da v celoti in dejavno podpira prizadevanja posebnega odposlanca Združenih narodov Staffana de Misture za začetek pogajanj med vsemi sirskimi stranmi v prihodnjih dneh v Ženevi ter njegove predloge za lokalna premirja; poziva EU in mednarodno skupnost, naj izvajata pritisk na vse donatorje, da bodo izpolnili svoje obljube in se v celoti zavezali zagotavljanju finančne pomoči za države gostiteljice, zlasti pred donatorsko konferenco za Sirijo, ki bo potekala 4. februarja 2016 v Londonu;
9. prosi, da enote EU, pristojne za humanitarno pomoč in sodelovanje, pri svojem delu v celoti in neposredno sodelujejo tudi s priznanimi voditelji ciljnih etničnih in verskih manjšin ter jih vključijo v svoje načrte za pomoč ter v praktično izvajanje in razdeljevanje pomoči, da bi bolje zadovoljili njihove potrebe in potrebe prebivalstva na splošno;
10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Sirije, vladi in svetu predstavnikov Iraka, regionalni vladi Kurdistana, institucijam Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC), Svetu za sodelovanje arabskih zalivskih držav (Svet za sodelovanje v Zalivu), generalnemu sekretarju Združenih narodov, Generalni skupščini Združenih narodov, varnostnemu svetu Združenih narodov in Svetu Združenih narodov za človekove pravice.