Dokument zasedanja
27.1.2016
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS
( 2016/2529(RSP) )
Josef Weidenholzer, Victor Boştinaru, Knut Fleckenstein, Richard Howitt, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Zigmantas Balčytis, Hugues Bayet, Brando Benifei, Goffredo Maria Bettini, José Blanco López, Vilija Blinkevičiūtė, Nicola Caputo, Silvia Costa, Andi Cristea, Miriam Dalli, Viorica Dăncilă, Isabella De Monte, Tanja Fajon, Eugen Freund, Doru-Claudian Frunzulică, Eider Gardiazabal Rubial, Enrico Gasbarra, Neena Gill, Ana Gomes, Theresa Griffin, Enrique Guerrero Salom, Sergio Gutiérrez Prieto, Cătălin Sorin Ivan, Liisa Jaakonsaari, Afzal Khan, Kashetu Kyenge, Javi López, Juan Fernando López Aguilar, Andrejs Mamikins, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Marlene Mizzi, Luigi Morgano, Alessia Maria Mosca, Victor Negrescu, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Péter Niedermüller, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Vincent Peillon, Tonino Picula, Kati Piri, Miroslav Poche, Soraya Post, Gabriele Preuß, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Tibor Szanyi, Marc Tarabella, Elena Valenciano, Julie Ward, Carlos Zorrinho
v imenu skupine S&D
Resolucija Evropskega parlamenta o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS
( 2016/2529(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iraku, Siriji, Libiji in Egiptu, zlasti tistih z dne 12. marca 2015 o nedavnih napadih in ugrabitvah, zlasti Asircev, ki jih izvaja ISIS/Daiš na Bližnjem vzhodu[1], in z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Iraku in Siriji ter ofenzivi Islamske države, vključno s preganjanjem manjšin[2],
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. marca 2015 o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter proti grožnji Islamske države/Daiša, z dne 20. oktobra 2014 o krizi zaradi Islamske države/Daiša v Siriji in Iraku, z dne 30. avgusta 2014 o Iraku in Siriji, z dne 14. aprila 2014 in 12. oktobra 2015 o Siriji in z dne 15. avgusta 2014 o Iraku,
– ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja, smernic EU o spodbujanju skladnosti z mednarodnim humanitarnim pravom in Deklaracije OZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2003/335/PNZ z dne 8. maja 2003 o preiskavi in sodnem pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih zločinov[3] in izjave posebnega svetovalca generalnega sekretarja OZN za preprečevanje genocida,
– ob upoštevanju izjave z dne 27. marca 2015, ki jo je v imenu Evropske unije podal posebni predstavnik EU za človekove pravice Stavros Lambrinidis na odprti razpravi v varnostnem svetu OZN o žrtvah napadov in kršitev človekovih pravic iz etničnih ali verskih razlogov na Bližnjem vzhodu,
– ob upoštevanju resolucij št. 2249, 2253 in 2254 varnostnega sveta OZN,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida z dne 9. decembra 1948,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker nasilna ekstremistična ideologija, teroristična dejanja, stalni hudi sistematični obsežni napadi na civiliste, kršitve človekovih pravic in kršitve mednarodnega humanitarnega prava, vključno s tistimi, storjenimi iz verskih ali etničnih razlogov, uničenje kulturne dediščine in trgovanje s kulturno lastnino, ki jih izvaja t. i. ISIS/Daiš, predstavljajo globalno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti, kot je še ni bilo, kar priznava tudi resolucija varnostnega sveta OZN št. 2249 (2015) z dne 20. novembra 2015;
B. ker je z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2249 (2015) državam članicam, ki imajo za to zmogljivosti, omogočeno, da sprejmejo vse potrebne ukrepe v skladu z mednarodnim pravom, zlasti z listino OZN in mednarodnim pravom na področju človekovih pravic ter begunskim in humanitarnim pravom, da na ozemlju v Siriji in Iraku, ki je pod nadzorom ISIS/Daiša, okrepijo in uskladijo svoja prizadevanja za preprečevanje in zatiranje terorističnih dejanj;
C. ker je varnostni svet OZN v resoluciji št. 2253 (2015) znova poudaril obveznost držav članic zagotoviti, da njihovi državljani in osebe na njihovem ozemlju ne bodo dajali gospodarskih virov na voljo ISIS/Daišu, Al Kaidi in z njimi povezanim fizičnim ali pravnim osebam, skupinam ali entitetam, opozarja, da ta obveznost velja za neposredno in posredno trgovino z nafto in rafiniranimi naftnimi proizvodi, in nadalje opozarja, kako je pomembno, da vse države članice izpolnjujejo svojo obveznost zagotoviti, da njihovi državljani in osebe na njihovem ozemlju ne dajejo donacij fizičnim osebam in entitetam, ki so opredeljene kot teroristične, ali tistim, ki delujejo v imenu ali po navodilih oseb ali entitet, ki so opredeljene kot takšne;
D. ker je Varnostni svet OZN v resoluciji št. 2254 (2015) izrazil podporo političnemu procesu pod sirskim vodstvom ob podpori OZN, ki bo v ciljnem obdobju šestih mesecev privedel do verodostojnega, vključujočega in nesektaškega upravljanja, ter je določil časovni razpored in postopek za pripravo nove ustave; ker je v resoluciji izrazil tudi podporo svobodnim in poštenim volitvam na podlagi nove ustave, ki naj bi potekale v roku 18 mesecev in pod nadzorom OZN, v skladu z zahtevami glede upravljanja in ob izpolnjevanju najvišjih mednarodnih standardov o preglednosti in odgovornosti, na katerih bodo lahko sodelovali vsi Sirci, tudi pripadniki diaspore, kakor je določeno v izjavi z dne 14. novembra 2015 mednarodne podporne skupine za Sirijo;
E. ker OZN in druge mednarodne organizacije poročajo o pogostih hudih kršitvah mednarodnega prava na področju človekovih pravic in humanitarnega prava, ki so jih zagrešile ISIS/Daiš in z njim povezane skupine na Bližnjem vzhodu, zlasti v Siriji in Iraku, proti pripadnikom etničnih in verskih manjšin, med drugim o načrtnih pobojih, prisilnih spreobrnitvah, ugrabitvah, prodaji žensk, suženjstvu žensk in otrok, novačenju otrok za samomorilske bombne napade, spolnih in fizičnih zlorabah ter mučenju; ker vlada vse večja zaskrbljenost za dobrobit vseh, ki so ujeti na območjih pod nadzorom sil ISIS/Daiša, saj do njih mednarodna humanitarna pomoč skoraj ne pride;
F. ker so pripadniki verskih in etničnih manjšin, med drugim pripadniki krščanske, jazidske, šabaške, kakajske, sabejske in šiitske skupnosti, pa tudi mnogi Arabci in sunitski muslimani tarča napadov ISIS/Daiša; ker sistematično uničujejo mošeje, spomenike, svetišča, cerkve in druge verske objekte, grobove in pokopališča;
G. ker je neodvisna mednarodna preiskovalna komisija dokumentirala in poročala, da pripadnikom etničnih in verskih manjšin, ki nasprotujejo ISIS/Daišu in drugim terorističnim skupinam, milicam in nedržavnim oboroženim skupinam, na področjih, ki so pod njihovim dejanskim nadzorom, še vedno grozi pregon;
H. ker je bilo v več poročilih organov OZN, vključno s posebnim svetovalcem generalnega sekretarja OZN za preprečevanje genocida in posebnim svetovalcem generalnega sekretarja OZN za odgovornost zaščititi in Uradom visokega komisarja OZN za človekove pravice, navedeno, da bi dejanja ISIS/Daiša lahko pomenila vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in morebiti celo genocid;
I. ker genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva zadevajo vse države članice EU, ki so v skladu s Skupnim stališčem Sveta 2003/444/SZVP z dne 16. junija 2003 odločene sodelovati pri preprečevanju teh hudodelstev in končanju nekaznovanja njihovih storilcev;
J. ker ima po mednarodnem pravu vsakdo pravico živeti v skladu s svojo vestjo ter svobodno živeti versko in neversko prepričanje in ga spremeniti; ker so politični in verski voditelji dolžni, da se na vseh ravneh borijo proti ekstremizmu in spodbujajo vzajemno spoštovanje med posamezniki in verskimi skupnostmi;
K. ker je ISIS/Daiš zakrivil srhljive uboje pripadnikov skupnosti LGBTI (lezbijke, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci); ker je bilo po podatkih organizacije OutRight Action International v Siriji in Iraku zaradi obtožbe o sodomiji ubitih 36 moških; ker se pripadniki skupnosti LGBTI vse bolj bojijo grozljive smrti pod nadvlado ISIS/Daiša zaradi njihove izolacije v družbi, ki jih v pretežni meri zavrača;
1. ponovno odločno obsoja ISIS/Daiš in njegove nezaslišane kršitve človekovih pravic, ki bi jih lahko po Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča opredelili kot hudodelstva proti človeštvu ali vojna hudodelstva, in poudarja, da je treba sprejeti ukrepe, da bodo priznana za genocid; je izredno zaskrbljen, ker ta skupina namerno napada pripadnike krščanske, jazidske, turkmenske, šiitske, šabaške, sabejske, kakajske in sunitske skupnosti, ki se ne strinjajo z njeno razlago islama, da bi z območja pod svojim nadzorom iztrebila vse verske manjšine;
2. poziva vse podpisnice konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, podpisane 9. decembra 1948 v Parizu, in drugih s tem povezanih mednarodnih sporazumov, naj na svojem ozemlju preprečijo vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid; poudarja, da storilci teh dejanj ne smejo ostati nekaznovani in da bi moralo odgovornim soditi Mednarodno kazensko sodišče; poziva Sirijo in Irak, naj priznata pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča;
3. opozarja, da je varnostni svet OZN v resoluciji št. 2253 uvedel pravno obveznost držav članic OZN, da prepovejo kakršno koli pomoč organizaciji ISIS/Daiš in drugim terorističnim organizacijam, zlasti dobavo orožja in finančno podporo, vključno z nezakonito trgovino z nafto, ter jih pozval, naj tovrstno pomoč opredelijo za kaznivo dejanje po notranjem pravu; opozarja, da bi posledično neukrepanje nekaterih držav članic pomenilo kršitev mednarodnega prava, drugim državam članicam pa bi naložilo pravno dolžnost, da izvršijo resolucijo varnostnega sveta OZN in odgovorne posameznike in entitete subjekte privedejo pred sodišče;
4. poziva Turčijo in zalivske države, naj okrepijo prizadevanja za preprečevanje in zatiranje kakršne koli aktivne ali pasivne oblike podpore ISIS/Daišu in drugim terorističnim organizacijam v teh državah;
5. poziva zalivske države, zlasti Saudovo Arabijo, naj se odločno spopadejo z ekstremistično ideologijo, ki izkrivlja tradicionalne islamske vrednote in v svoji skrajni razlagi služi za versko-politično upravičevanje dejanj organizacij ISIS/Daiš in Al Kaide;
6. poziva vse države članice EU, naj posodobijo svoje pravne sisteme, da bodo svojim prebivalcem in državljanom preprečile potovanje z namenom, da bi se pridružili ISIS/Daišu in drugim terorističnim organizacijam, in da v primeru, ko to storijo – kar bi moralo vključevati tudi primere, ko na spletu spodbujajo k takšnim kaznivim dejanjem in jih podpirajo–, zagotovijo, da jih bodo čim hitreje kazensko preganjali; poudarja, kako pomembni pri tem so preprečevanje, pregon, ozaveščanje, rehabilitacija in ponovno vključevanje v družbo;
7. priznava, podpira in zahteva vsesplošno spoštovanje neodtujljive pravice vseh etničnih in verskih manjšin in drugih, ki živijo v Iraku in Siriji, da v svoji zgodovinski in tradicionalni domovini še naprej živijo dostojanstveno, enakopravno in varno, svojo veroizpoved izražajo popolnoma svobodno, brez prisile, nasilja ali diskriminacije; poudarja, da morajo vsi regionalni politični in verski voditelji jasno in nedvoumno izreči podporo etničnim in verskim manjšinam v regiji ter temu, da še naprej živijo v svojih matičnih državah kot državljani s polnimi in enakimi pravicami ;
8. zahteva od mednarodne skupnosti, vključno z EU in državami članicami, da pripadnikom etničnih in verskih manjšin, ki so bili prisiljeni zapustiti svojo domovino ali prisilno preseljeni, zagotovi potrebne varnostne pogoje in jim omogoči, da čimprej uveljavijo svojo pravico do vrnitve v domovino, da ohranijo svoj dom, zemljo, lastnino in osebne predmete, pa tudi svoje cerkve ter verske in kulturne spomenike, ter da dostojno živijo in imajo prihodnost;
9. poudarja pomembno vlogo, ki jo ima mednarodna skupnost pri zagotavljanju vojaške zaščite in pomoči, tudi vojaške, zlasti za ranljive skupine, kot so etnične in verske manjšine, ki so tarča ISIS/Daiš in drugih terorističnih organizacij na Bližnjem vzhodu, in pomen politične udeležbe teh skupin v prihodnjih trajnih političnih rešitvah; poziva vse strani, udeležene v konfliktu, naj spoštujejo splošne človekove pravice in olajšajo zagotavljanje humanitarne pomoči prek vseh možnih poti;
10. ponovno potrjuje polno podporo mednarodnim diplomatskim prizadevanjem in delu posebnega odposlanca OZN Staffana de Misture na tem, da bi se v prihodnjih dneh v Ženevi začela mirovna pogajanja med vsemi sirskimi stranmi in s sodelovanjem vseh ustreznih globalnih in regionalnih akterjev;
11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Sirije, vladi in svetu predstavnikov Iraka, regionalni vladi Kurdistana, institucijam Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC), Svetu za sodelovanje arabskih zalivskih držav (Svet za sodelovanje v Zalivu), generalnemu sekretarju Združenih narodov, Generalni skupščini Združenih narodov, varnostnemu svetu Združenih narodov in Svetu Združenih narodov za človekove pravice.