Dokument zasedanja
27.1.2016
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS
( 2016/2529(RSP) )
Lars Adaktusson, Cristian Dan Preda, Elmar Brok, Andrej Plenković, Antonio Tajani, Michael Gahler, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), David McAllister, Michèle Alliot-Marie, Esther de Lange, Kinga Gál, Tunne Kelam, György Hölvényi, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Lorenzo Cesa, Roberta Metsola, Philippe Juvin, Adam Szejnfeld, Davor Ivo Stier, Therese Comodini Cachia, Barbara Matera
v imenu skupine PPE
Resolucija Evropskega parlamenta o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS
( 2016/2529(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Iraku[1], z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Iraku in Siriji ter ofenzivi Islamske države, vključno s preganjanjem manjšin[2], zlasti odstavka 4, z dne 27. novembra 2014 o Iraku: ugrabitve žensk in slabo ravnanje z njimi[3], z dne 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo[4], zlasti odstavka 27, z dne 12. marca 2015 o nedavnih napadih in ugrabitvah, zlasti Asircev, ki jih izvaja ISIS/Daiš na Bližnjem vzhodu[5], zlasti odstavka 2, z dne 12. marca 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2013 ter politiki Evropske unije na tem področju[6], zlasti odstavkov 129 in 211, z dne 12. marca 2015 o prednostnih nalogah Evropske unije za Svet OZN za človekove pravice v letu 2015[7], zlasti odstavkov 66 in 67, z dne 30. aprila 2015 o preganjanju kristjanov po svetu, zlasti v zvezi s pobojem študentov v Keniji, ki ga je izvedla teroristična skupina Al Šabab[8], zlasti odstavka 10, in z dne 30. aprila 2015 o uničenih kulturnih znamenitostih po akcijah organizacije ISIS/Daiš[9],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o položaju žensk v oboroženih spopadih in njihovi vlogi pri obnovi in demokratičnem procesu v državah po koncu konfliktov[10],
– ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 18. aprila 2013 o načelu Združenih narodov „odgovornost zaščititi“ (R2P)[11],
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. marca 2015 o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter proti grožnji ISIL/Daiša, z dne 20. oktobra 2014 o krizi zaradi ISIL/Daiša v Siriji in Iraku, z dne 30. avgusta 2014 o Iraku in Siriji, z dne 14. aprila 2014 in 12. oktobra 2015 o Siriji in z dne 15. avgusta 2014 o Iraku;
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2003/335/PNZ z dne 8. maja 2003 o preiskavi in sodnem pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih zločinov[12],
– ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja, smernic EU o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, smernic EU glede nasilja nad ženskami in dekleti ter boja proti vsem vrstam diskriminacije proti njim, smernic za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja, smernic EU o otrocih v oboroženih spopadih, smernic EU za uveljavljanje in varstvo otrokovih pravic in smernic EU o človekovih pravicah – svobodi izražanja na spletu in drugje,
– ob upoštevanju posredovanja EU v svetu OZN za človekove pravice 25. marca 2015 (interaktivni dialog o poročilu urada visokega komisarja za človekove pravice o Iraku),
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Iraku in Siriji ter njenih odgovorov na parlamentarna vprašanja o: genocidu grških pravoslavnih kristjanov v Siriji ( E-004733/2015 ) z dne 1. junija 2015; Iraku – mučeništvu kristjanov in ropanju njihovega premoženja ( E-004152-15 ) z dne 30. junija 2015; preganjanju in genocidu kristjanov ( P-012721/2015 ) z dne 30. oktobra 2015; ugrabitvi kristjanov v Siriji ( E-004156-15 ) in zaščiti krščanskih skupnosti na Bližnjem vzhodu ( E-004001/15 ), na kateri je odgovorila 10. novembra 2015,
– ob upoštevanju izjave, ki jo je v imenu Evropske unije podal posebni predstavnik EU za človekove pravice Stavros Lambrinidis na odprti razpravi, ki je potekala 27. marca 2015 v varnostnem svetu OZN o žrtvah napadov in kršitev človekovih pravic iz etničnih ali verskih razlogov na Bližnjem vzhodu,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 60/1 z dne 24.oktobra 2005 o izidu svetovnega vrha (odstavka 138 in 140) in poročila generalnega sekretarja OZN z dne 12. januarja 2009 z naslovom Implementing the responsibility to protect (Izvajanje odgovornosti zaščititi),
– ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja OZN Ban Ki Muna o Iraku in odgovornosti zaščititi,
– ob upoštevanju poročila posebnega predstavnika generalnega sekretarja OZN za Irak Jána Kubiša v varnostnem svetu OZN 11. novembra 2015,
– ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Navi Pillay z dne 15. avgusta 2014 o iraških civilistih, ki so žrtve „grozovito“ razširjenega in sistematičnega preganjanja,
– ob upoštevanju izjav posebne predstavnice generalnega sekretarja OZN za spolno nasilje v konfliktih Zainab Hawe Bangure z dne15. julija 2014 o Iraku, ko je dejala, da se borci ne smejo posluževati spolnega nasilja za vojaške ali politične namene, z dne 3. avgusta 2015 in ob prvi obletnici tragedije v Sindžarju,
– ob upoštevanju skupne izjave posebne predstavnice generalnega sekretarja OZN za spolno nasilje v konfliktih Zainab Hawe Bangure in posebnega predstavnika za Irak Nikolaja Mladenova z dne13. avgusta 2014 z naslovom Iraq: UN Officials Call for Immediate End to Sexual Violence Against Iraqi Minorities (Irak: uradniki OZN pozivajo k takojšnjemu končanju spolnega nasilja proti iraškim manjšinam),
– ob upoštevanju nedavnih resolucij varnostnega sveta OZN o Iraku in Siriji, zlasti resolucije št. 2249 (2015), ki obsoja nedavne teroristične napade organizacije ISIS,
– ob upoštevanju resolucije S-22/1 sveta OZN za človekove pravice z dne 3. septembra 2014 o razmerah na področju spoštovanja človekovih pravic v Iraku glede na zlorabe, ki so jih zagrešili t.i. Islamska država Iraka in Levante ter povezane skupine,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989 ter njenega izbirnega protokola glede vključitve otrok v oborožene spopade,
– ob upoštevanju Deklaracije OZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,
– ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida z dne 9. decembra 1948,
– ob upoštevanju sodbe Meddržavnega sodišča z dne 26. februarja 2007 v zadevi o izvajanju Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (Bosna in Hercegovina proti Srbiji in Črni Gori), sodbe senata Mednarodnega sodišča za pregon oseb, odgovornih za hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava, ki so bile storjene na ozemlju nekdanje Jugoslavije od leta 1991 dalje (v zadevi tožilstvo proti Radislavu Krstiću), z dne 2. avgusta 2001 in sodbe njegovega pritožbenega senata z dne 19. aprila 2004 v isti zadevi;
– ob upoštevanju rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, zlasti členov 5 in 8,
– ob upoštevanju analitičnega okvira, ki ga je pripravil urad posebnega svetovalca OZN za preprečevanje genocida,
– ob upoštevanju izjave posebnega svetovalca generalnega sekretarja OZN za preprečevanje genocida in posebne svetovalke za načelo odgovornost zaščititi z dne 12. avgusta 2014 o razmerah v Iraku;
– ob upoštevanju poročil misije OZN za pomoč Iraku o zaščiti civilistov v oboroženem konfliktu v tej državi, ki zajemata obdobji od 11. septembra do 10. decembra 2014 in od 11. decembra 2014 do 30. aprila 2015;
– ob upoštevanju poročila visokega komisariata OZN za človekove pravice o razmerah na področju spoštovanja človekovih pravic v Iraku glede na zlorabe, ki so jih zagrešile t. i. Islamska država Iraka in Levante ter z njo povezane skupine, z dne 27. marca 2015, zlasti odstavka 16 o „kršitvah, ki jih vrši ISIL – napadi na verske in narodnostne skupine“,
– ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca za spodbujanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v boju proti terorizmu z dne 16. junija 2015, zlasti odstavka 11,
– ob upoštevanju poročila Sveta za človekove pravice z 28. zasedanja 8. julija 2015 in mnenj iraške delegacije, zlasti poglavja 746,
– ob upoštevanju izjave posebnega svetovalca generalnega sekretarja OZN za preprečevanje genocida in posebne svetovalke za načelo odgovornost zaščititi z dne 13. oktobra 2015 o vse hujšem napeljevanju na nasilje v Siriji iz verskih razlogov;
– ob upoštevanju poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice o tehnični pomoči za spodbujanje in zaščito človekovih pravic v Iraku z dne 27. julija 2015, zlasti odstavka 18,
– ob upoštevanju poročila odbora OZN za človekove pravice z dne 13. marca 2015, pripravljenega na zahtevo iraške vlade,
– ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne preiskovalne komisije o Sirski arabski republiki, ki ga je Svet za človekove pravice predstavil 13. avgusta 2015, zlasti odstavkov od 165 do 173,
– ob upoštevanju nagovora papeža Frančiška v Santa Cruzu de la Sierra v Boliviji 9. julija 2015,
– ob upoštevanju pariškega akcijskega načrta z dne 8. septembra 2015,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker se je po sprejetju načela odgovornosti zaščititi mednarodna skupnost vse prevečkrat izneverila ranljivim skupinam prebivalcev, kar je priznal tudi generalni sekretar OZN pri neformalnem interaktivnem dialogu, ki je potekal 8. septembra 2015 na zasedanju generalne skupščine na temo Izjemno pomembna in trajna zaveza za izvajanje odgovornosti zaščititi;
B. ker genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva, kjerkoli in kadarkoli se zgodijo, ne smejo ostati nekaznovani; ker je treba zagotoviti učinkovit pregon teh kaznivih dejanj, tako da se sprejmejo ukrepi na nacionalni ravni in se okrepi mednarodno sodelovanje;
C. ker genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva zadevajo vse države članice EU, ki so v skladu s skupnim stališčem Sveta 2003/444/SZVP z dne 16. junija 2003 odločene sodelovati pri preprečevanju teh kaznivih dejanj in tega, da bi storilci ostali nekaznovani;
D. ker v skladu s sodno prakso Meddržavnega sodišča obveznost države, da prepreči genocid, in z njo povezana obveznost ukrepanja nastaneta takrat, ko država izve oziroma bi praviloma morala izvedeti za obstoj resne nevarnosti, da bo storjen genocid[13];
E. ker nasilna ekstremistična ideologija, teroristična dejanja, stalni hudi sistematični obsežni napadi na civiliste, kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, vključno s tistimi, storjenimi iz verskih ali etničnih razlogov, uničenje kulturne dediščine in trgovanje s kulturnimi dobrinami, ki jih izvaja t. i. Islamska država/Daiš, predstavljajo globalno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti, kot je še ni bilo, kar priznava tudi resolucija varnostnega sveta OZN 2249 (2015);
F. ker so kristjani v Iraku in Siriji najbolj ranljiva skupina prebivalstva ter stalna in sistematična tarča napadov t. i. Islamske države/Daiš, ki na ozemljih, ki so pod njenim nadzorom, namenoma nadaljuje napade nanje in uničuje njihovo kulturo; ker kristjane ubijajo, morijo, pretepajo, izsiljujejo, ugrabljajo in mučijo; ker jih zasužnjujejo (zlasti ženske in dekleta, ki so tudi žrtve drugih oblik spolnega nasilja) in prisilno spreobračajo v islam, poleg tega pa so žrtve prisilnih porok in trgovine z ljudmi; ker tudi prisilno novačijo otroke; ker so bile opustošene krščanske cerkve ter verske in kulturne znamenitosti;
G. ker so kristjani najbolj preganjana verska skupina na svetu in ker jih je po ocenah vsako leto ubitih več kot 150.000, kar je potrdil tudi Parlament v svoji resoluciji z dne 30. aprila 2015 o preganjanju kristjanov po svetu; ker je podpredsednik Parlamenta Antonio Tajani, ki je v skladu s členom 17 Pogodbe o delovanju Evropske unije pristojen za dialog s cerkvami in verskimi skupnostmi, na priložnostnem srečanju na visoki ravni, ki je potekalo 1. decembra 2015 na temo Preganjanje kristjanov po svetu: poziv k ukrepanju, dejal, da nobena verska skupnost ni izpostavljena sovraštvu, nasilju in sistematičnim napadom, tako kot kristjani; ker je predsednik Parlamenta Martin Schulz na istem srečanju dejal, da je preganjanje kristjanov podcenjeno in se ne obravnava ustrezno;
H. ker ekstremizem in sedanje preganjanje kristjanov postajata pomembna dejavnika pri vse pogostejšem pojavu množičnih migracij in notranje razselitve; ker se je po podatkih papeške fundacije Pomoč Cerkvi v potrebi iz njenega poročila Persecuted and Forgotten? A Report on Christians oppressed for their Faith 2013-2015 (Preganjani in pozabljeni? Poročilo o kristjanih, zatiranih zaradi vere, 2013–2015) in drugih zanesljivih javnih virov število kristjanov v Siriji in Iraku zaradi njihovega preganjanja močno zmanjšalo: v Iraku od 1.400.000 leta 2003 na približno 300.000 in v Siriji od 1,25 milijona leta 2011 na samo 500.000;
I. ker mednarodna pravna opredelitev genocida v skladu s členom II Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948 vključuje „katero koli od naslednjih dejanj, storjenih z namenom celotnega ali delnega uničenja narodne, narodnostne, rasne ali verske skupine kot take: a) uboj članov skupine; b) prizadetje hude telesne ali duševne škode članom skupine; c) namerno vsiljevanje skupini življenjskih pogojev, ki preračunano vodijo v fizično celotno ali delno uničenje; d) vsiljevanje ukrepov, namenjenih preprečevanju rojstev znotraj skupine in e) prisilno premeščanje otrok ene skupine v drugo“; ker po členu III konvencije ni kazniv le genocid, ampak tudi zarota za izvedbo genocida, neposredno ali posredno spodbujanje genocida in vpletenost vanj;
J. ker sodba obravnavnega senata Mednarodnega sodišča za pregon oseb, odgovornih za hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava, ki so bile storjene na ozemlju nekdanje Jugoslavije od leta 1991 dalje, v zadevi tožilstvo proti Radislavu Krstiću o genocidu v Srebrenici z dne 2. avgusta 2001 v odstavku 580 določa, da je mogoče istočasne napade na kulturno in versko lastnino ter simbole napadene skupine tudi legitimno šteti za dokaz, da je namen fizično uničenje te skupine;
K. ker je v sodbi pritožbenega senata Mednarodnega sodišča za pregon oseb, odgovornih za hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava, ki so bile storjene na ozemlju nekdanje Jugoslavije od leta 1991 dalje, v zadevi tožilstvo proti Radislavu Krstiću o genocidu v Srebrenici z dne 2. avgusta 2004 zapisano, da je velikost napadenega dela skupine nujna in pomembna začetna točka, vendar ne vedno končna točka preiskave. Število napadenih posameznikov bi bilo treba ocenjevati ne le v absolutnih številkah, temveč tudi v razmerju do velikosti vse skupine. Poleg velikosti napadenega dela skupine je presoja njegove pomembnosti znotraj skupine lahko tudi koristna. Če je specifičen del skupine simbolnega pomena za vso skupino ali nujen za njen obstoj, lahko to podpre ugotovitev, da je ta del bistven v smislu člena 4;
L. ker je bilo v Srebrenici, kjer je pred njeno zasedbo leta 1995 živelo okrog 40.000 muslimanov, ubitih od 7000 do 8000 muslimanskih mož, kar je Mednarodno sodišče za pregon oseb, odgovornih za hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava, ki so bile storjene na ozemlju nekdanje Jugoslavije od leta 1991 dalje, razglasilo za genocid;
M. ker je v primeru preganjanih kristjanov v Siriji in Iraku prisotna večina od osmih nekumulativnih dejavnikov iz analitičnega okvira o genocidu, ki ga je pripravil urad posebnega svetovalca OZN za preprečevanje genocida (OSAPG), (diskriminacija in kršitve človekovih pravic; razmere, ki vplivajo na zmogljivost za preprečevanje genocida; prisotnost nezakonitega orožja in oboroženih elementov; motiviranost vodilnih akterjev v državi/regiji, dejanja, namenjena spodbujanju nesoglasja med narodnimi, rasnimi, etničnimi in verskimi skupinami; razmere, ki omogočajo izvajanje genocida; genocidna dejanja; dokazi o nameri popolnega ali delnega uničenja; sprožilni dejavniki);
N. ker so se sedanji zametki genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev nad kristjani v Iraku dejansko začeli s poboji kristjanov leta 2003 in ker se je od takrat povečalo število teh dejanj in njihov obseg, saj so zdaj usmerjena proti vsem kristjanom na podlagi njihove veroizpovedi; ker storilci teh dejanj v večini primerov trdijo, da želijo, da kristjani zapustijo Irak;
O. ker je bilo 31. oktobra 2010 v napadu na sirsko katoliško cerkev Naše gospe odrešenja v Bagdadu ubitih 58 ljudi, med njimi 51 talcev in dva duhovnika; ker je skupina, povezana z Al Kaido, Islamska država Iraka, izjavila, da so kristjani „legitimen cilj“; ker je bila nekaj tednov po tem dogodku v predelih Bagdada, kjer živijo večinoma kristjani, izvedena vrsta bombnih in smrtonosnih napadov;
P. ker je bilo v okviru sistematičnega bombardiranja krščanskih cerkva v Iraku v zadnjih nekaj letih tarča bombardiranj ali napadov 66 cerkva (41 v Bagdadu, 19 v Mosulu, 5 v Kirkuku in ena v Ramadi); ker so bili bombardirani tudi dva samostana za redovnice, samostan in cerkvena sirotišnica;
Q. ker je 6. avgusta 2014 ponoči pred t. i. ISIS/Daišem, ki je zavzel Mosul, Karakoš in druge vasi v Ninivski nižini, zbežalo več kot 150.000 kristjanov, ki so pri tem ostali brez vsega ter so še vedno razseljeni in živijo v negotovih razmerah na severu Iraka;
R. ker je posebna predstavnica generalnega sekretarja OZN za spolno nasilje v konfliktih Zainab Hava Bangura 15. julija 2014 izjavila, da naj bi bile po navedbah etnične in verske manjšine tarča fizičnih napadov, tudi spolnega nasilja; ker je 3. avgusta 2015, ob prvi obletnici tragedije v Sindžarju, izjavila, da je ISIL v dneh po tragediji med grozljivimi poboji zasledoval in ulovil na stotine žensk in deklet, pripadnic narodnostnih in verskih manjšin, pri čemer se je izoblikoval vzorec spolnega nasilja, suženjstva, ugrabitev in trgovine z ljudmi, ki se še vedno nadaljuje, ter da ti strahoviti zločini spolnega nasilja v konfliktu, ki jih je mogoče razumeti kot vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in/ali genocid, ne bodo spregledani;
S. ker sta posebna predstavnica generalnega sekretarja OZN za spolno nasilje v konfliktih Zainab Hava Bangura in posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN za Irak Nikolaj Mladenov 13. avgusta 2014 podala skupno izjavo, v kateri sta potrdila možnost, da je Islamska država Iraka in Levante (ISIL) ugrabila 1500 kristjank in jazidinj in jih prisilila v spolno suženjstvo; ker sta posebna predstavnika v tej izjavi priznala, da so glavna tarča ženske in otroci ter da ISIL barbarsko ravna z manjšinami, ki živijo na območjih pod njegovim nadzorom;
T. ker sta posebni svetovalec generalnega sekretarja OZN za preprečevanje genocida in posebni svetovalec generalnega sekretarja OZN za načelo „odgovornost zaščititi“ 12. avgusta 2014 ob razmerah v Iraku izjavila, da prejeta poročila o dejanjih Islamske države kažejo na nevarnost genocida;
U. ker je v poročilu z dne 13. marca 2015, ki ga je na prošnjo iraške vlade pripravil odbor OZN za človekove pravice, navedeno, da so med etničnimi in verskimi skupinami, ki so tarče napadov ISIL, jazidi, kristjani, Turkmenci, mandejci, kakajci, Kurdi in šiiti ter da lahko upravičeno sklepamo, da nekateri dogodki v Iraku, ki so se zgodili v obdobju 2014–2015, pomenijo genocid;
V. ker je v poročilu o zaščiti civilistov v oboroženem konfliktu v Iraku: 1. maj – 31. oktober 2015 o razmerah v Iraku, ki sta ga pripravila visoki komisariat OZN za človekove pravice in misija OZN za pomoč Iraku, urad za človekove pravice, in je bilo objavljeno 19. januarja 2016, navedeno, da je nasilje nad civilisti v Iraku še vedno pretresljivo in da t. i. Islamska država Iraka in Levante (ISIL) še naprej vrši sistematično in splošno nasilje ter krši mednarodno pravo s področja človekovih pravic in humanitarno pravo. Ta dejanja lahko v nekaterih primerih pomenijo vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost, pa tudi genocid;
W. ker je t. i. ISIS/Daiš tiste, ki niso mogli zbežati iz Mosula in z Ninivske nižine, ujel in ker so nemuslimanke in otroke zasužnjili, nekatere prodali, nekatere pa brutalno ubili in ta dejanja tudi snemali;
X. ker t. i. ISIS/Daiš in skrajne milice v Siriji načrtno in sistematično napadajo krščanske cerkve in druge objekte, kot je cerkev sv. Frančiška v sirskem mestu Alep, na katero so 25. oktobra 2015 v času maše metali granate;
Y. ker so po ugrabitvi tamkajšnjih duhovnikov maja 2015 v mestu Karjatajn z buldožerji uničili samostan sv. Eliana iz petega stoletja, kar je le eden od mnogih krščanskih objektov velikega kulturnega pomena, ki jih je uničil t. i. ISIS/Daiš;
Z. ker je t. i. ISIS/Daiš po zavzetju sirskega mesta Karjatajn ugrabil 230 prebivalcev, med katerimi je bila večina kristjanov;
AA. ker je ISIS/Daiš februarja 2015 po tem, ko je zavzel več vasi na južnem bregu reke Habur v severovzhodni provinci Hasake, ugrabil več kot 220 asirskih kristjanov in ker so doslej izpustili le nekaj izmed njih, kaj se je zgodilo z ostalimi, pa je še vedno neznanka;
AB. ker so napadalci na univerzo v Garissi namenoma napadli nemuslimane in izločali kristjane, ki so jih nato brutalno usmrtili; ker je organizacija Al Šabab odprto in javno priznala, da vodi vojno proti kristjanom v tej regiji;
AC. ker je v poročilu (natančneje v odstavku 16 o kršitvah, ki jih je storil ISIL, in napadih na verske in etnične skupine) visokega komisariata OZN za človekove pravice o stanju človekovih pravic v Iraku glede na kršitve, ki so jih zagrešili t. i. ISIL ter z njim povezane skupine, z dne 27. marca 2015 navedeno, da lahko na podlagi zbranih splošnih informacij nekatera dejanja nasilja nad civilisti, storjena zaradi njihove pripadnosti ali domnevne pripadnosti etnični ali verski skupini, pomenijo genocid;
AD. ker je v poročilu o zaščiti civilistov v oboroženem konfliktu v Iraku (od 11. decembra 2014 do 30. aprila 2015), ki ga je pripravila misija OZN za pomoč Iraku, navedeno, da ISIL še naprej vrši sistematično in splošno nasilje ter krši mednarodno pravo s področja človekovih pravic in mednarodno humanitarno pravo ter da lahko ta dejanja v nekaterih primerih pomenijo vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost, pa tudi genocid;
AE. ker visoka komisarka OZN za človekove pravice v poročilu z dne 27. julija 2015 o tehnični pomoči za spodbujanje in zaščito človekovih pravic v Iraku navaja, da misija za pomoč Iraku in visoki komisariat za človekove pravice še naprej prejemata številna zanesljiva poročila o tem, da ISIL s svojimi dejanji zoper civiliste očitno vsesplošno in sistematično izjemno hudo krši in zlorablja človekove pravice ter grobo krši mednarodno humanitarno pravo ter da lahko ta dejanja v nekaterih primer pomenijo vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid;
AF. ker je v odstavku 11 poročila posebnega poročevalca za spodbujanje in varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v boju proti terorizmu z dne 16. junija 2015 navedeno, da obstajajo dokazi, da je ISIL zagrešil hude kršitve mednarodnega prava, med njimi genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva in hude kršitve prava s področja človekovih pravic;
AG. ker je iraška delegacija v poročilu po 28. zasedanju sveta za človekove pravice z dne 8. julija 2015 potrdila, da je Daiš v obliki pokolov in množičnih usmrtitev zapornikov in neoboroženih vojaških zapornikov, duhovnikov, otrok in žensk, ki niso sprejeli njegove ideologije, zagrešil barbarske zločine, ki lahko pomenijo genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva;
AH. ker mora mednarodna skupnost, kadar določena država (ali nedržavni akter) očitno ne ščiti svojih prebivalcev ali dejansko izvaja hudodelstva, na podlagi načela „odgovornost zaščititi“ kolektivno ukrepati in prebivalce zaščititi v skladu z Listino OZN;
AI. ker je Parlament v resoluciji z dne 12. marca 2015 o nedavnih napadih in ugrabitvah, zlasti Asircev, ki jih izvaja Daiš na Bližnjem vzhodu, odločno obsodil ISIS/Daiš in njegove nezaslišane kršitve človekovih pravic, ki bi jih lahko po rimskem statutu Mednarodnega kazenska sodišča opredelili kot hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva, pa tudi kot genocid (odstavek 2);
1. najstrožje obsoja t. i. ISIS/Daiš in njegove nezaslišane kršitve človekovih pravic in grobe kršitve mednarodnega humanitarnega prava, s ciljem načrtnega iztrebljanja kristjanov in drugih avtohtonih verskih in etničnih manjšin z območjih pod njegovim nadzorom;
2. meni, da tisti, ki sodelujejo pri grozodejstvih in mednarodnih hudodelstvih zoper (kaldejske/asirske/sirske, melkitske, armenske) kristjane ter druge etnične in verske skupine, kot so jazidi, Turkmenci, šabaki, mandejci, kakajci in Kurdi, ta grozodejstva in hudodelstva načrtujejo, k njim spodbujajo, jih izvajajo ali jih nameravajo izvajati, so vanje vpleteni ali jih podpirajo ter tisti, ki prav zaradi etničnih in verskih razlogov načrtno napadajo te manjšine, vršijo vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid, zato se na tem mestu razglasi, da so ta hudodelstva in genocid storili ter so zanje odgovorni;
3. poziva vse podpisnice konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, podpisane 9. decembra 1948 v Parizu, in drugih s tem povezanih mednarodnih sporazumov, naj na svojem ozemlju preprečijo vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid; poziva Sirijo in Irak, naj priznata pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča;
4. poziva vse podpisnice konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948 in drugih mednarodnih sporazumov o preprečevanju in kaznovanju vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost in genocida, zlasti pristojne organe teh držav (in njihove državljane), ki kakorkoli podpirajo ta hudodelstva, pri njih sodelujejo ali jih financirajo oziroma so vanje vpleteni, naj v celoti izpolnijo svoje pravne obveznosti iz konvencije in drugih mednarodnih sporazumov;
5. poziva pristojne organe teh držav, ki kakorkoli neposredno ali posredno podpirajo ta vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid, pri njih sodelujejo ali jih financirajo oziroma so vanje vpleteni, naj v celoti izpolnijo svoje pravne obveznosti v skladu z mednarodnim pravom ter naj ustavijo to nesprejemljivo ravnanje, ki iraški in sirski družbi, zlasti krščanskim in drugim verskim manjšinam povzroča veliko škodo in zelo destabilizira sosednje države ter mednarodni mir in varnost;
6. poziva vse države mednarodne skupnosti, naj svoj pravni sistem in sistem pristojnosti izboljšajo tako, da bodo lahko svojim državljanom preprečile potovanje z namenom, da bi se pridružili ISIS/Daišu in sodelovali pri vojnih hudodelstvih, hudodelstvih zoper človečnost in genocidu nad kristjani in drugimi verskimi manjšinami v Iraku in Siriji, in naj v primeru, da storijo ta kazniva dejanja, pa tudi v primeru, da na spletu pozivajo k tem dejanjem in jih podpirajo, zagotovijo, da bodo čim hitreje kazensko preganjani;
7. poziva vse vlade in javne organe, tudi EU (zlasti Evropsko službo za zunanje delovanje) in njene države članice, ter mednarodne organe in institucije ter njihove vodje in predstavnike, naj grozodejstva, ki jih nad kristjani in drugimi avtohtonimi verskimi manjšinami, tudi nad jazidi, vrši ISIS/Daiš, označijo z ustreznimi izrazi: „hudodelstva zoper človečnost“, „vojna hudodelstva“ in „genocid“;
8. poziva OZN in njegovega generalnega sekretarja, posebne predstavnike, posebne poročevalce in visoko komisarko za človekove pravice, naj grozodejstva nad kristjani in drugimi verskimi manjšinami v Iraku in Siriji označijo z ustreznimi izrazi: „vojna hudodelstva“, hudodelstva zoper človečnost“ in „genocid“;
9. priznava, podpira in zahteva vsesplošno spoštovanje neodtujljive pravice vseh verskih in etničnih manjšin – pa naj gre za manjšine, ki v Iraku in Siriji živijo že od nekdaj, ali za druge – da v svoji zgodovinski in tradicionalni domovini še naprej živijo dostojanstveno, enakopravno in varno, svojo vero pa živijo popolnoma svobodno, brez prisile, nasilja ali diskriminacije; meni, da trpljenja in množičnega odseljevanja kristjanov in drugih avtohtonih prebivalcev iz te regije ne bo konec, če vsi tamkajšnji politični in verski voditelji ne bodo jasno in nedvoumno podprli njihove stalne navzočnosti ter polnopravnih in enakih državljanskih pravic v teh državah, ki so njihova domovina;
10. zahteva od mednarodne skupnosti, vključno z EU in državami članicami, da kristjanom in pripadnikom drugih verskih manjšin, ki so bili prisiljeni zapustiti svojo domovino ali so prisilno preseljeni, zagotovi potrebne varnostne pogoje in jim omogoči, da čim prej uveljavijo svojo pravico do vrnitve v domovino, da ohranijo svoj dom, zemljo, lastnino in osebne predmete, pa tudi svoje cerkve ter verske in kulturne spomenike, ter da dostojno živijo in imajo prihodnost;
11. obsoja in zavrača vse razlage sporočila Islama, na podlagi katerih se želi ustvariti nasilna, kruta, totalitarna, zatirajoča in ekspanzivna ideologija, ki legitimira iztrebljanje krščanskih manjšin; poziva Organizacijo islamskega sodelovanja in njene organe, Svet za sodelovanje arabskih zalivskih držav (Zalivski svet za sodelovanje) in muslimanske voditelje, naj iskreno obtožijo grozodejstva, ki jih t. i. ISIS/Daiš vrši nad kristjani in drugimi avtohtonimi verskimi manjšinami, in naj ta dejanja označijo z ustreznimi izrazi: „hudodelstva zoper človečnost“, „vojna hudodelstva“ in „genocid“;
12. poziva varnostni svet OZN, naj v primerih, ko nacionalni ali mednarodni mehanizmi zatajijo, razmisli o uporabi Poglavja VII statuta OZN za vzpostavitev „varnih pristanov“, kjer bi lahko sile pod okriljem OZN zaščitile prisilno razseljene kristjane in druge verske manjšine;
13. poziva enote EU za humanitarno pomoč in pomoč za sodelovanje, naj v okviru svojega dela polno sodelujejo s priznanimi voditelji krščanskih cerkva in skupnosti ter naj jih ne izključijo iz svojih načrtov ali praktičnega izvajanja in razdeljevanja pomoči, da bodo lahko bolje zadostile njihovim potrebam in potrebam tamkajšnjih prebivalcev na splošno; meni, da smo lahko v Erbilu (Irak) priča zgledu dobre prakse, in sicer so se tam notranje razseljene osebe organizirale v skupnost, ki zagotavlja šolanje (od predšolske vzgoje do univerzitetnega izobraževanja), po enem letu pa so se odprle majhne trgovine in poslovne dejavnosti, ki obratujejo za skupnost, ki jih gosti;
14. poudarja, da na podlagi določb navedenih konvencij in sporazumov OZN nekaznovanje storilcev, tudi tistih, ki so sodelovali pri teh dejanjih, jih načrtovali, izvajali ali jih nameravali izvajati, ni dopustno in da bi bilo treba odgovorne za ta dejanja privesti pred nacionalno ali mednarodno sodišče, bodisi pred sodišče, ki že deluje, bodisi pred sodišče, ki bo ustanovljeno posebej za ta namen;
15. brez pridržkov kot nelegitimno zavrača sporočilo vodstva t. i. ISIS/Daiša, da je ustanovil kalifat na območju pod svojim nadzorom; poudarja, da vzpostavitev in širjenje „islamskega kalifata“ ter dejavnosti drugih nasilnih skrajnih skupin na Bližnjem vzhodu neposredno ogrožajo varnost regije in evropskih držav in pomenijo očitno kršitev mednarodnega prava s področja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Sirije, vladi in svetu predstavnikov Iraka, regionalni vladi Kurdistana, institucijam Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC), Svetu za sodelovanje arabskih zalivskih držav (Svet za sodelovanje v Zalivu), generalnemu sekretarju OZN, generalni skupščini OZN, varnostnemu svetu OZN in svetu OZN za človekove pravice.