Dokument zasedanja
2.3.2016
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o razmerah v Eritreji
( 2016/2568(RSP) )
Charles Tannock, Mark Demesmaeker, Ryszard Antoni Legutko, Arne Gericke, Mirosław Piotrowski, Ryszard Czarnecki, Edward Czesak, Ruža Tomašić, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki)
v imenu skupine ECR
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Eritreji
( 2016/2568(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Eritreji,
– ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 9. marca 2016,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju ustave Eritreje iz leta 1997,
– ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, katere pogodbenica je Eritreja, zlasti njenih členov 6, 7 in 9,
– ob upoštevanju člena 9 sporazuma o partnerstvu AKP-EU, kot je bil spremenjen leta 2005 (sporazum iz Cotonouja), katerega podpisnica je Eritreja,
– ob upoštevanju poročila preiskovalne komisije Združenih narodov za človekove pravice v Eritreji (A/HRC/29/42) z dne 4. junija 2015,
– ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 2224 (2015) z dne 23. oktobra 2015,
– ob upoštevanju pregleda UNHCR za Eritrejo iz leta 2005,
– ob upoštevanju prispevka organizacije Christian Solidarity Worldwide za preiskovalno komisijo za človekove pravice v Eritreji z dne 30. januarja 2015,
– ob upoštevanju razglasa o vojaškemu služenju št. 82/1995, ki je bil 23. oktobra 1995 objavljen v eritrejskem uradnem listu,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker so Eritrejci po 30-letnem boju za osamosvojitev, ki se je končal leta 1991, na referendumu leta 1993 z veliko večino podprli osamosvojitev; ker je bila nova ustava, ki zagotavlja polno spoštovanje človekovih pravic, leta 1997 sprejeta in ratificirana, a se ni nikoli izvajala;
B. ker so bile parlamentarne volitve, načrtovane za leto 2001, zaradi vojne za mejo z Etiopijo preložene za nedoločen čas in volitve še vedno niso bile izvedene ter ker je edina politična skupina, ki lahko obstaja, Ljudska fronta za vzpostavitev demokracije in pravice; ker nacionalna skupščina ni bila sklicana od leta 2002 in lahko delujejo le vladni mediji;
C. ker je bil Isaias Afwerki edini predsednik Eritreje od njene osamosvojitve leta 1993, njegova vladavina pa je, zlasti od leta 2001, zelo avtokratska in represivna, poleg tega je njegova vlada ustvarila močno militarizirano družbo;
D. ker morajo so vsi državljani Eritreje, tako moški kot ženske, stari med 18 in 40 let, po zakonu dolžni 18 mesecev aktivno vojaško služiti, rezervisti pa morajo ostati do 50. leta; ker nabor v praksi pogosto poteka v šolah, tudi med otroki, mlajšimi od 15 let;
E. ker so dekleta v času vojaškega služenja, zlasti med vojaškim usposabljanjem, zlorabljena in se številne ženske in dekleta skušajo izogniti vojaškemu služenju, tako da se poročijo ali postanejo matere, ali pa jih v to prisilijo člani njihove družine; ker se lahko čas vojaškega služenja, ki naj bi uradno trajalo 18 mesecev, med „nacionalno krizo“ podaljša;
F. ker je po ugotovitvah študije, ki so jo med 200 pobeglimi vojaškimi obvezniki opravili na univerzi London South Bank University, vojaško služenje v povprečju trajalo 6,5 leta in so nekateri služili več kot 12 let, pri čemer mnogi mladi iz Eritreje zbežijo, da bi se vpoklicu izognili;
G. ker so Združeni narodi podaljšali svoj embargo na orožje za Eritrejo in svojo odločitev obrazložili z ogrožanjem miru in stabilnosti v regiji in Eritrejo pozvali, naj nadzorni skupini za Somalijo in Eritrejo da na voljo informacije o džibutskih borcih, ki so od spopadov iz leta 2008 pogrešani;
H. ker je število beguncev in prosilcev za azil, ki prihajajo iz Eritreje, pri 6,5 milijonskem prebivalstvu sredi leta 2015 znašalo 444 000; ker so mladoletniki brez spremstva, ki v razmeroma velikem številu prihajajo iz Eritreje, izpostavljeni visokemu tveganju trgovine z ljudmi;
I. ker je leta 2015 Sredozemsko morje iz severne Afrike v Italijo prečkalo 39 000 eritrejskih beguncev in migrantov, s čimer je Eritreja postala država, iz katere prihaja največje število beguncev, ki so prispeli v Italijo;
J. ker se v Eritreji pod vodstvom tamkajšnje vlade izvajajo sistematične, razširjene in hude kršitve človekovih pravic, vključno z razširjenim nadzorom prebivalstva, strogim nadzorom gibanja oseb znotraj države, pa tudi tistih, ki želijo državo zapustiti, popolnim zatiranjem svobode izražanja ter resnimi kršitvami verske svobode in svobode prepričanja; ker bi nekatere od teh kršitev lahko pomenile hudodelstvo zoper človečnost;
K. ker eritrejski režim že dolgo kaže ideološko nenaklonjenost do vseh ver in jih tudi preganja, saj meni, da ustvarjajo konkurenčno in nevarno pripadnost ter da razdeljujejo državo; ker je bil nekdanji patriarh eritrejske pravoslavne cerkve od leta 2007 do svoje smrti decembra 2015 v hišnem priporu; ker so številni duhovniki, pastorji in druge verske osebnosti bodisi v hišnem priporu bodisi v zaporu;
L. ker je v prostorih po vsej državi več deset tisoč Eritrejcev še vedno pridržanih brez obtožnice ali sojenja in v smrtno nevarnih razmerah, v državi pa se redno izvaja mučenje;
1. poziva Eritrejo, naj v celoti izvaja svojo ratificirano ustavo in uveljavi pravice, ki so zagotovljene z njo, zlasti tiste iz členov 17 in 19;
2. poziva Eritrejo, naj podpiše, ratificira in nemudoma uveljavi Konvencijo Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju in naj izpolni vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, ki oba prepovedujeta mučenje;
3. poziva, naj se nehajo samovoljne aretacije, prisilna izginotja in pridržanja za nedoločen čas brez obtožnice ali sojenja; poudarja, da mora eritrejska vlada vse, ki so v pridržanju že dalj časa, v navzočnosti mednarodnih opazovalcev privesti pred priznana sodišča ali pa jih izpustiti ter da je treba vse, ki so samovoljno in nezakonito pridržani, takoj izpustiti;
4. poziva vlado, naj prizna obstoj kršitev človekovih pravic ter zagotovi, da bodo odgovorni za pretekle kršitve človekovih pravic pozvani na odgovornost, med drugim za zunajsodne usmrtitve, prisilna izginotja, mučenje, nezakonito pridržanje, spolno nasilje in prisilno delo, tudi v okviru vojaškega služenja;
5. priporoča, da se ukine vojaško služenje za nedoločen čas, tako da se za vse sedanje in prihodnje vojaške obveznike, stare vsaj 18 let, omeji na 18 mesecev in da se omogoči uveljavljanje ugovora vesti;
6. obsoja, da eritrejska vlada uporablja „davek za diasporo“, ki ga od Eritrejcev, ki živijo izven Eritreje, pobira z izsiljevanja in drugimi nezakonitimi metodami in ga, v nasprotju z resolucijami Združenih narodov, uporablja za financiranje oboroženih skupin v sosednjih državah in s tem za destabilizacijo regije;
7. izraža veliko zaskrbljenost zaradi zelo velikega števila eritrejskih beguncev, ki skušajo prečkati Sredozemsko morje in priti v Evropo, in meni, da je protidemokratična in totalitarna vladavina v Eritreji glavni razlog za to; poziva predsednika in vlado Eritreje, naj takoj uvedeta reforme;
8. je trdno prepričan, da k izseljevanju ljudi iz Eritreje ne prispevajo samo gospodarske razmere v držav, temveč tudi težke razmere in pomanjkanje svobode, ki jih je vlada vsilila ljudem, zlasti vojaško služenje za nedoločen čas; opozarja Komisijo, da ta vprašanja ne bodo rešena s povečanjem pomoči v okviru Evropskega razvojnega sklada;
9. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, vseafriškemu parlamentu, sopredsednikoma skupni parlamentarni skupščini AKP-EU, Afriški uniji ter predsedniku, parlamentu in vladi Eritreje.