Dokument zasedanja
2.3.2016
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o razmerah v Eritreji
( 2016/2568(RSP) )
Judith Sargentini, Heidi Hautala, Barbara Lochbihler, Igor Šoltes, Maria Heubuch, Jordi Sebastià
v imenu skupine Verts/ALE
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Eritreji
( 2016/2568(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Eritreji, zlasti tistih v zvezi s človekovimi pravicami v Eritreji in primerom Dawita Isaaka,
– ob upoštevanju poročila preiskovalne komisije OZN o človekovih pravicah v Eritreji za leto 2015,
– ob upoštevanju resolucije sveta Združenih narodov za človekove pravice z dne 14. julija 2014 o razmerah na področju človekovih pravic v Eritreji,
– ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 18. septembra 2014 o političnih zapornikih v Eritreji,
– ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN št. 1862 in 1907 iz leta 2009 ter št. 2244 iz leta 2015,
– ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja z dne 23. junija 2000, kakor je bil spremenjen,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,
– ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,
– ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker se je Eritreja osamosvojila leta 1993 po več desetletni vojni z Etiopijo;
B. ker sta se Eritreja in Etiopija leta 1998 zapletli v novo vojno zaradi določitve meje med državama, ki je zahtevala več kot 100 000 žrtev;
C. ker je skupna komisija za mejo Eritreja-Etiopija, ki deluje pod okriljem Stalnega arbitražnega sodišča, leta 2002 izdala sodbo o določitvi meje med državama; ker je to sodbo Etiopija zavrnila, Eritreja pa sprejela, kar je privedlo do mrtve točke in stalne napetosti med obema državama;
D. ker so etiopske sile marca 2012 izvedle napade v Eritreji na podlagi domnev, da se tam nahajajo baze Afarske revolucionarne fronte za demokratično unijo (ARDUF); ker je Etiopija zatrdila, da so bili napadi povračilni ukrep za ugrabitev in umor skupine evropskih turistov januarja 2011 v etiopski regiji Afar; ker je Eritreja izjavila, da se ne bo maščevala;
E. ker je eritrejski predsednik Isaias Afewerki v svoji državi vzpostavil drakonski totalitarni režim brez ustave, brez vsakršne pravne države in svobode medijev, verske svobode in volitev, z množičnimi samovoljnimi pridržanji v osamitvi, mučenjem in vojaškim služenjem, ki ga OZN opredeljuje kot suženjstvo, kot izgovor za takšno stanje pa izrablja napete varnostne razmere med Eritrejo in Etiopijo;
F. ker je preiskovalna komisija OZN za človekove pravice v Eritreji ugotovila, da pri kršitvah na področju izvensodnih usmrtitev, mučenja (vključno s spolnim mučenjem in spolnim suženjstvom), vojaškega služenja kot oblike suženjstva, prisilnega dela in politike načrtnega streljanja na meji lahko gre za hudodelstva zoper človečnost;
G. ker EU kljub grobim in sistematičnim kršitvam bistvenih in temeljnih elementov Sporazuma iz Cotonouja na področju človekovih pravic in kljub večkratnim pozivom Evropskega parlamenta nikoli doslej ni začela posvetovanja po členu 96;
H. ker je v nasprotju s tem obnovila svoj razvojni program v korist Eritreje, januarja 2016 pa je podpisala petletni razvojni program v vrednosti 200 milijonov EUR; ker so države članice ta program sprejele soglasno kljub dejstvu, da ga je Evropski parlament zavrnil;
I. ker se razvojni program EU v Eritreji po navedbah ESZD sooča z več izzivi na področju proračunskega nadzora, med katerimi so neobstoj državnega proračuna, statističnega urada ali revizijskega organa, neobstoj neodvisne centralne banke, pomanjkanje zmogljivosti v eritrejskih institucijah, neobstoj gospodarstva z izjemo tega, kar odobri vojska, nestabilen menjalni tečaj, ki ga upravlja vojaško vodstvo, nestabilen položaj v regiji in posledice tega položaja za razmere v državi, vključno z omejevanjem dostopa do posameznih delov države, omejeno število razvojnih akterjev in pristop države prejemnice k učinkovitosti pomoči;
J. ker je Eritreja EU dala obljubo, da bo vojaško služenje skrajšala na 18 mesecev, zdaj pa je napovedala, da bo nadaljevala svojo politiko časovno neomejene vojaške obveznosti ter da bo za 700 % povečala žepnino, ki jo prejmejo vojaški obvezniki – to obljubo je dala takoj po devalvaciji nacionalne valute nakfa;
K. ker so opazovalci ZN pozvali k „potrebni skrbnosti, spremljanju in popolnemu nadzoru razdeljevanja velikih zneskov pomoči Eritreji“, saj sicer obstaja visoko tveganje, da bo pomoč uporabljena za financiranje uporov v vsej regiji;
L. ker je bila večina agencij za pomoč prisiljenih zapustiti državo, potem ko je režim maja 2005 uvedel zakon za nadzor njihovih dejavnosti;
M. ker Eritreja, ena od 15 najrevnejših držav na svetu, ostaja močno odvisna od tuje pomoči; ker so mednarodni donatorji zunaj EU znatno zmanjšali svoje prispevke zaradi katastrofalnega ravnanja eritrejskega režima na področju človekovih pravic, njegovega ugleda kot regionalnega zdraharja in velikih težav pri izvajanju in spremljanju programov pomoči;
N. ker je od leta 2000 državo zapustilo več kot 300 000 od 6,3 milijona Eritrejcev, kolikor po ocenah znaša njeno prebivalstvo; ker po ocenah UNHCR vsak mesec državo zapusti približno 5000 Eritrejcev, kar je v veliki meri mogoče pripisati nenehnim resnim kršitvam človekovih pravic; ker je v zadnjih nekaj letih v EU pribežalo več kot 30 000 Eritrejcev; ker je bil leta 2014 v 61 % primerov prošenj za azil v EU priznan status begunca, dodatnim 27 % pa je bila priznana subsidiarna zaščita, kar ponazarja resnost preganjanja v Eritreji;
O. ker je trgovina z ljudmi za odkupnino s prakso hudega mučenja na Sinaju vzrok za številne umore in izginotja eritrejskih beguncev, ki so bili ugrabljeni, medtem ko preživeli, ki utrpijo hude travme, ne prejmejo nobene nege ali pomoči; ker v zvezi s temi dejanji doslej ni bilo nobenega kaznovanja, odgovorni pa še niso bili privedeni pred sodišče;
P. ker totalitarni objem režima dosega tudi eritrejsko diasporo, saj od njenih članov v tujini zahteva 2-odstotni davek na dohodek, za njimi vohuni, njihove družinske člane, ki ostanejo v Eritreji, pa preganja zaradi domnevnih kaznivih dejanj; ker je bilo na Nizozemskem, v Švici, na Švedskem in v Nemčiji ugotovljeno, da so tolmači, ki sodelujejo v razgovorih za azil, povezani z eritrejskim režimom;
Q. ker obstajajo poročila, da so trgovci z ljudmi v Sinajski puščavi na različnih krajih po več tednov ali mesecev zadrževali ali zlorabljali prosilce za azil in migrante, večinoma iz Eritreje in drugih podsaharskih držav, vključno z otroki, dokler njihovi sorodniki v tujini niso plačali odkupnine za njihovo izpustitev; ker Izrael eritrejskim beguncem redko prizna azil ter jih tako prikrajša za pravico do zaščite;
R. ker eritrejski režim na svojih mejah izvaja politiko načrtnega streljanja na Eritrejce, ki bežijo iz države, obenem pa so vojaški in mejni uradniki vpleteni v trgovino z ljudmi;
S. ker razvojni program EU-Eritreja vključuje gradnjo zmogljivosti za sodstvo in kampanjo ozaveščanja v podporo procesu iz Kartuma o regionalnem sodelovanju na področju migracijskih zadev;
T. ker ustava iz leta 1997 ni bila nikoli uveljavljena; ker se je predsednik leta 2014 zavezal, da bo dal pripraviti novo ustavo, vendar se to doslej ni uresničilo;
U. ker obstaja samo ena zakonita politična stranka – Ljudska fronta za vzpostavitev demokracije in pravice (PFDJ); ker so druge politične stranke prepovedane; ker sta PFDJ in vojska po navedbah organizacije Freedom House edini omembe vredni politični instituciji v Eritreji in ker sta obe strogo podrejeni predsedniku;
V. ker je predsednik Afewerki za nedoločen čas odložil demokratične volitve;
W. ker je leta 2001 petnajst vidnih članov vlade in stranke (zdaj imenovanih kot skupina G-15) izrazilo nasprotovanje vse bolj represivnim političnim razmeram v Eritreji in kritiko predsednikovemu vodenju države ter zahtevalo uveljavitev državne ustave; ker so o tej kritiki poročali takrat vse odločnejši neodvisni mediji, v katerih je tudi zelo odmevala;
X. ker je to privedlo do aretacije enajstih oseb iz skupine G-15, preostalim štirim pa je uspelo zbežati; ker so vse od takrat pridržani v osamitvi, ne da bi bili obtoženi kaznivega dejanja, in ker ni informacij o kraju pridržanja, tamkajšnjih razmerah ali njihovem zdravstvenem stanju; ker se domneva, da so nekateri člani skupine G-15 umrli v zaporu; ker je bilo nekaj dni po teh aretacijah aretiranih 10 neodvisnih novinarjev, vključno z eritrejsko-švedskim novinarjem Dawitom Isaakom, osem neodvisnih časopisov pa je bilo ukinjenih, ker naj bi predstavljali grožnjo za nacionalno varnost; ker je temu sledilo novo zatrtje nasprotovanja v neodvisnih medijih in med študentsko populacijo; ker od takrat medijske svobode ni več, Eritreja pa se po indeksu svobode tiska, ki ga objavlja organizacija Novinarji brez meja, že osem let uvršča na zadnje mesto in je bila s 16 novinarji za zapahi v letu 2015 največji zapor za predstavnike medijev v Afriki;
Y. ker je predstavnik predsedstva Sveta EU, veleposlanik Italije Antonio Bandini, po zatrtju nasprotnikov leta 2001 oblastem poslal protestno pismo, nakar je bil takoj izgnan;
Z. ker je bila zadeva skupine G-15 predana Afriški komisiji za človekove pravice in pravice ljudstev, ki je ugotovila, da je Eritreja z aretacijo enajstih vladnih uradnikov v letu 2001 in njihovim nadaljnjim pridržanjem kršila Afriško listino o človekovih pravicah in pravicah ljudstev; ker je Afriška unija Eritrejo pozvala, naj nemudoma izpusti vseh enajst pridržanih; ker je eritrejska vlada v odzivu na poročilo navedla, da je zamuda pri sojenju zapornikom zgolj stvar rutinskega postopka;
AA. ker mednarodnim organizacijam ni bil odobren dostop do zaporov, razen enega nadzemnega zapora v Asmari; ker vsi drugi zapori po državi (več kot 200) ostajajo nedostopni in ker naj bi zapornike, vključno z ženskami in otroki, ki so bili pridržani po samovoljnih aretacijah in nimajo nobenega dostopa do neodvisnega sodišča ali poštenega sojenja, mučili, osamili in dolga obdobja zadrževali v temnih podzemnih prostorih ali zabojnikih v skrajno nečloveških razmerah;
AB. ker eritrejski organi niso izpustili Dawita Isaaka kljub dvema zahtevama, naj bo pripeljan pred sodnika, in tudi niso priznali, da so zahtevi prejeli;
AC. ker se eritrejski Parlament ni sestal vse od leta 2002; ker vlada sprejema odločitve izključno z odlokom, kar pomeni, da pomembne politike, ki jih sprejme vlada, vključno s tistimi, ki resno vplivajo na pravice in svoboščine posameznikov, niso zapisane v zakonodaji in so preprosto „objavljene“ v vladnih medijih ali v sporočilih, ki jih posredujejo lokalni upravni organi, skupaj z vsemi nejasnostmi, ki so značilne za tako prakso;
AD. ker je delovanje civilne družbe močno okrnjeno; ker je na primer vladajoča stranka leta 1993 ustavila dejavnosti regionalnega centra za človekove pravice in razvoj (prve eritrejske državne nevladne organizacije, ustanovljene leta 1992), potem ko je le-ta organizirala konferenco o politiki za nevladne organizacije, večstranski politiki in posojilih za razvoj podeželja v Eritreji ter najela stotine neodvisnih opazovalcev za spremljanje referenduma o neodvisnosti Eritreje, ki je potekal aprila 1993;
AE. ker je bila univerza v Asmari, edina univerza v Eritreji, leta 2006 zaprta zaradi protestov proti režimu; ker je izobraževalni sistem pod vojaškim nadzorom;
AF. ker je delovna skupina OZN o samovoljnem pridržanju obsodila eritrejska pridržanja, saj naj bi kršila mednarodno pravo;
AG. ker sodstvo ni neodvisno; ker so sodniki imenovani, prerazporejeni in odstavljeni na željo predsednika, ker se nanje vpliva in od zunaj usmerja njihove dejavnosti;
AH. ker je režim leta 1996 ustanovil posebno sodišče, ki ga sestavljajo visoki vojaški častniki, ki jih neposredno imenuje predsednik, za obravnavo primerov, ko so uradniki na visoki ravni obtoženi korupcije, zlorabe javnih sredstev in drugih težjih kaznivih dejanj; ker je posebno sodišče zaradi odvisnosti od izvršne veje oblasti, pomanjkanja usposobljenega osebja in nezmožnosti zagotovitve poštenega sojenja, hitro postalo sredstvo za zatiranje nasprotnikov in kritikov;
AI. ker je eritrejska vlada maja 2002 uvedla t. i. razvojno kampanjo Warsai Yikealo, s katero je vojaško služenje podaljšala za nedoločen čas in za vse dijake zadnjega letnika predpisala obvezno vojaško usposabljanje ter dokončanje srednješolskega izobraževanja in opravljanje končnih izpitov v vojaškem taborišču; ker mladim dijakom dolga obdobja niso dovoljeni stiki s starši ali sorodniki; ker so vojaški obvezniki poleg nacionalne obrambe prisiljeni delati v kmetijstvu, pri gradnji cest ali v rudarstvu brez ustreznega finančnega nadomestila in v pogojih, podobnih suženjstvu; ker zelo verjetno obstaja povezava med obstojem tega vojaškega služenja in velikim izseljevanjem iz Eritreje; ker Eritreja ne priznava pravice do ugovora vesti;
AJ. ker je preiskovalna komisija OZN za človekove pravice v Eritreji poročala o številnih primerih prisilnega dela, med drugim v korist kanadske rudarske družbe;
AK. ker so najdbe zemeljskega plina in nafte ob obali Eritreje pritegnile dodatno zanimanje družb, ki želijo izkoriščati te vire;
AL. ker je v Eritreji razširjena praksa, da se za vedenje posameznika kaznuje njegove družinske člane oziroma sorodnike;
AM. ker sta diskriminacija in nasilje nad ženskami prisotna na vseh področjih eritrejske družbe; ker so ženske izpostavljene skrajni nevarnosti spolnega nasilja v vojski in v taboriščih za vojaško usposabljanje, pa tudi v širši družbi, kjer se nasilje nad ženskami dogaja nekaznovano;
AN. ker ima približno 89 % deklic v Eritreji pohabljena spolovila; ker je vlada v razglasu iz marca 2007 pohabljanje ženskih spolovil uvrstila med kazniva dejanja in ga prepovedala, v istem letu pa je sponzorirala izobraževalne programe za odvračanje od te prakse;
AO. ker mnoge begunke državo zapustijo obubožane in brez vsakršnih sredstev za preživetje, saj so v Eritreji odvisne od bonov za hrano, ki pa jih v primeru odsotnosti moških članov družine ne prejemajo več; ker se potreba po zaščiti žensk in deklic na podlagi spoštovanja pravice do življenja spoštuje kot podlaga za mednarodni azil;
AP. ker gospodarstvo sestoji pretežno iz samooskrbnega kmetijstva s kroničnimi težavami zaradi neustrezne prehranske varnosti in neformalnega gospodarstva, ki ga obvladuje PFDJ, vključno s transakcijami v trdni valuti prek netransparentnega omrežja poslovnih subjektov, registriranih v več jurisdikcijah;
AQ. ker se je Eritreja po indeksu enostavnosti poslovanja, ki ga vodi Svetovna banka, v letu 2015 med 189 državami znašla na zadnjem mestu;
AR. ker so eritrejske sile junija 2008 prestopile mejo z Džibutijem in zavzele področje Ras Doumeira ter pri tem ubile najmanj devet džibutskih vojakov; ker je Eritreja svojo vojsko umaknila šele dve leti pozneje;
AS. ker je Varnostni svet OZN decembra 2009 proti Eritreji uvedel sankcije, vključno z embargom na orožje, prepovedjo potovanja in zamrznitvijo sredstev nekaterih eritrejskih političnih in vojaških uradnikov, in sicer zaradi njene stalne podpore nekaterim regionalnim oboroženim skupinam, ki so poskušale strmoglaviti vlade v tej regiji, zlasti v Somaliji; ker je Varnostni svet junija 2015 ponovno potrdil embargo na orožje proti eritrejski vladi;
AT. ker so Saudova Arabija in Združeni arabski emirati po navedbah opazovalcev OZN v sklopu vojaške kampanje proti hutijevskim upornikom v Jemnu vzpostavili vojaško prisotnost v Eritreji;
AU. ker je PFDJ vzpostavila nadzor nad begunskimi in izseljenskimi skupnostmi prek veleposlaništev, ki so vpletena v izsiljevanje v povezavi z izseljenskimi davki in „prostovoljnimi“ prispevki v zameno za storitve, kot so osebni dokumenti, potni listi, rojstni listi in osnovni dokumenti, od katerih so lahko begunci odvisni; ker so te prakse v nasprotju z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih, Varnostni svet pa je v resoluciji leta 2009 in poznejših resolucijah države članice OZN pozval, naj se praksa izsiljevanja preneha;
AV. ker so veleposlaništva vpletena v kampanjo za spodkopavanje dela preiskovalne komisije OZN, tako da pripadnike eritrejske diaspore in begunske skupnosti silijo k podpisu dokumentov, ki potrjujejo, da so vojaško služenje opravili prostovoljno ter da so ekonomski begunci;
AW. ker je bil preiskovalni komisiji OZN, posebnemu poročevalcu OZN in nadzorni skupini OZN za Eritrejo in Somalijo zavrnjen vstop v Eritrejo;
AX. ker je PFDJ prek svojih kril, vključno z mladinskimi krili, vzpostavila široko mednarodno mrežo ovaduhov z namenom zbiranja informacij o „sovražnikih“ in ker je vpletena v nezakonito trgovino in izsiljevanje v državah članicah EU; ker je to privedlo do izgona eritrejskega diplomata iz Švedske v letu 2015;
AY. ker so voditelji mladinske organizacije PFDJ na Nizozemskem ob podpori političnega vodstva v Asmari začeli pravne kampanje zoper nizozemske akademike, medije in vladne institucije, domnevno z namenom utišanja kritikov režima;
AZ. ker eritrejski režim obvladuje in stalno nadzira begunske skupnosti v sosednjih državah in drugod; ker eritrejska vojska ugrablja begunce iz sosednjih ali prijateljskih držav ter jih vrača v Eritrejo, ker narašča število mladoletnikov brez spremstva, ki bežijo iz države, in ker se begunci v številnih državah, kamor so se zatekli po begu iz Eritreje, soočajo s pomanjkanjem varnosti, zaščite in podpore ter živijo v nenehnem strahu pred povračilnimi ukrepi;
BA. ker so eritrejski begunci iz Izraela prostovoljno deportirani v Ruando in Ugando, vendar v teh državah ne dobijo azila, od tam pa jih trgovci z ljudmi odpeljejo v Južni Sudan, kjer končajo v zaporih zaradi nezakonitega prečkanja meje, ali v Sudan in Libijo, kjer mnogi padejo v roke terorističnim organizacijam;
1. je zgrožen nad katastrofalnim stanjem človekovih pravic v Eritreji in nad popolno odsotnostjo pravne države in svobode medijev;
2. opozarja na obveznosti Eritreje iz Sporazuma iz Cotonouja o spoštovanju človekovih pravic, demokratičnih vrednot in pravne države;
3. ostro obsoja stalne kršitve teh načel v Eritreji, vključno z mučenjem, izvensodnimi poboji, pridržanjih v osamitvi brez sojenja ali obtožnice, politiko načrtnega streljanja na njenih mejah ter suženjstvu podobnim sistemom vojaške obveznosti;
4. poziva Eritrejo, naj spoštuje in zaščiti temeljne pravice vseh Eritrejcev, vključno s svobodo govora in svobodo združevanja, naj nemudoma odpre medije, naj opozicijskim voditeljem v izgnanstvu omogoči vrnitev v državo, naj brezpogojno izpusti na prostost vse politične zapornike in neha omejevati organizacije civilne družbe ter naj izvaja druga priporočila Sveta OZN za človekove pravice v okviru splošnega rednega pregleda za Državo Eritrejo v letu 2014;
5. je zaskrbljen predvsem zaradi še vedno trajajočega pridržanja brez obtožnice, sojenja ali pravnega svetovanja, v katerem je od 18. septembra 2001 skupina enajstih vidnih poslancev in članov Ljudske fronte za vzpostavitev demokracije in pravice, od 23. septembra 2001 pa še deset neodvisnih novinarjev, med njimi tudi eritrejsko-evropski državljan Dawit Isaak;
6. odločno poziva eritrejsko vlado, naj nemudoma in brezpogojno izpusti te zapornike in tudi druge, ki so v zaporu zaradi svojih političnih prepričanj, ter zahteva, da se objavijo vse informacije o nastanitvi teh zapornikov in da se jim omogoči dostop do njihovih družin in odvetnikov, nenazadnje iz humanitarnih razlogov;
7. poziva eritrejsko vlado, naj pridržanim osebam zagotovi prost in pravičen dostop do neodvisnega sodnega sistema in naj izboljša razmere v zaporih, vključno s prepovedjo uporabe podzemnih celic in zabojnikov za pridržanje zapornikov, prenehanjem uporabe tajnih centrov za pridržanje in tajnih sodišč in odpravo prakse pridržanja v osamitvi, ter omogočanjem rednega dostopa do zapornikov njihovim sorodnikom, odvetnikom, zdravstvenemu osebju in drugim pristojnim in pooblaščenim organom in institucijam;
8. Poziva eritrejsko vlado, naj odpravi sistem vojaškega služenja za nedoločen čas ter naj demobilizira obveznike, ki so opravili 18-mesečno služenje, in dejansko odpravi prakso prisilnega dela za vojaške obveznike po opravljenem služenju, naj zagotovi možnost ugovora vesti ter odpravi prakso, da morajo vsi dijaki zadnji letnik šole opraviti v taborišču za vojaško usposabljanje;
9. je seznanjen z ugotovitvami preiskovalne komisije OZN za človekove pravice v Eritreji glede prisilnega dela v korist mednarodnih korporacij; meni, da to ponovno kaže na potrebo po mednarodnem pravno zavezujočem instrumentu o nadnacionalnih korporacijah in drugih podjetjih, ki se bo nanašal na spoštovanje človekovih pravic;
10. poziva, naj se organizacijam za človekove pravice in humanitarnim organizacijam dovoli delovanje v Eritreji brez strahu in ustrahovanja ter naj se olajša izvajanje okvira za sodelovanje na podlagi strateškega partnerstva za obdobje 2013–2016, ki sta ga vlada Eritreje in OZN podpisali 28. januarja 2013;
11. poziva predsednika Afewerkija, naj uveljavi ustavo, ki je bila pripravljena po temeljitem posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi in civilno družbo in je bila sprejeta;
12. pozdravlja ukrepe, ki jih je sprejela eritrejska vlada v boju proti pohabljanju ženskih spolovil; poziva vlado, naj na splošno izboljša spodbujanje in zaščito pravic žensk, vključno s sprejetjem nadaljnjih ukrepov za boj proti škodljivim praksam, kot so otroške, zgodnje in prisilne poroke, ter za odpravo nekaznovanja v primerih spolnega nasilja;
13. poziva vlado, naj preneha izvajati politiko krivde na podlagi povezave, uperjeno proti družinskim članom tistih, ki se poskušajo izogniti vojaškemu služenju, zbežati iz Eritreje ali ne plačajo 2 % davka od dohodka, ki ga vlada terja od eritrejskih izseljencev;
14. dvomi o učinkovitosti politike „obnovljenega sodelovanja“, ki jo EU vodi v odnosih z Eritrejo; ugotavlja, da ta politika ni obrodila sadov, saj doslej ni bil izpuščen na prostost še noben politični zapornik, niti Dawit Isaak, in tudi ni bilo nobenega napredka pri drugih vprašanjih s področja človekovih pravic; obžaluje, da sta Komisija in Svet povsem prezrla pomisleke Parlamenta glede nedavno sklenjenega nacionalnega okvirnega programa med EU in Eritrejo; poudarja, da so ti pomisleki povezani predvsem z obsegom in resnostjo kršitev človekovih pravic, ki jih izvaja eritrejski režim, s številnimi znaki, da se ne zmeni dosti za dobrobit svojih državljanov, z nezanesljivostjo režima kot razvojnega partnerja, s trdovratno korupcijo in skoraj popolno odsotnostjo preglednosti pri upravljanju javnih financ v državi ter s tveganjem za zlorabo sredstev ERS za namene obvladovanja migracij; zahteva takojšnjo prekinitev sodelovanja z Eritrejo glede na njeno najnovejšo napoved, da bo nadaljevala prakso časovno neomejene suženjstvu podobne vojaške obveznosti;
15. obžaluje, da med Eritrejo in EU ni nobenega političnega dialoga v okviru Sporazuma iz Cotonouja; ne razume, zakaj EU doslej nikoli ni začela posvetovanja z Eritrejo po členu 96, in jo poziva, naj to nemudoma stori;
16. obžaluje poskuse EU za sodelovanje z Eritrejo na področju migracij; opozarja, da so eritrejske varnostne sile same vpletene v trgovanje z ljudmi, in zahteva neodvisno preiskavo hierarhije poveljevanja pri izvajanju trgovine z eritrejskimi migranti; opozarja, da eritrejska vojska na meji izvaja politiko načrtnega streljanja na ljudi, ki skušajo pobegniti iz države, in zahteva takojšnjo ustavitev takih praks; opominja vlado Eritreje na njeno dolžnost, da zaščiti svoje državljane; poleg tega opozarja, da eritrejska vlada velja za storilca resnih in ponavljajočih se kršitev človekovih pravic svojih državljanov; zato poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma prekinejo sodelovanje z Eritrejo pri preprečevanju nedovoljenih migracij in poostritvi mejnih kontrol; poudarja, da so stopnje dodeljevanja azila ali subsidiarne zaščite v državah članicah EU za Eritrejce zelo visoke, in zato poziva države članice, naj ne vračajo Eritrejcev, ki prosijo za azil v Evropi; je posebej zaskrbljen, ker so nekatere države članice EU zaostrile svojo držo do eritrejskih prosilcev za azil zaradi napovedi eritrejske vlade, da bo omejila vojaško služenje na 18 mesecev, čeprav izvajanje te napovedi ni bilo preverjeno;
17. poziva EU, naj zagotovi, da bodo njene delegacije v državah, ki obkrožajo Eritrejo, eritrejskim prosilcem za azil olajšale dostop do UNHCR in služb za vložitev prošnje za azil; zahteva, da vse mednarodne organizacije zagotovijo pregledne in hitre postopke v zvezi z begunci; poziva k prednostni obravnavi potreb žrtev mučenja in trgovine z ljudmi po mednarodni zaščiti;
18. priznava, da ima Egipt pravico uravnavati obojestransko prehajanje lastnih meja, vendar poziva egiptovske organe in varnostne sile, naj se izogibajo uporabi smrtonosne sile proti nezakonitim migrantom, ki prečkajo njegove državne meje, naj pri obravnavi migrantov v celoti spoštujejo določbe mednarodnega prava in standarde na področju človekovih pravic, naj zaščitijo njihovo dostojanstvo ter njihovo telesno in duševno celovitost, naj spoštujejo njihovo pravico do ustreznega postopka in pravičnega sojenja ter naj zagotovijo, da imajo pridržani migranti možnost navezati stik z UNHCR ter da ima UNHCR dostop do vseh prosilcev za azil in beguncev, ki so v državnem priporu; poziva egiptovske oblasti, naj storijo vse potrebno, da bi zagotovile izpustitev eritrejskih talcev;
19. poziva izraelske oblasti, naj eritrejskim beguncem priznajo pravico do zaščite in jim zagotovijo azil, kadar je to potrebno;
20. zahteva, da EU sprejme veliko odločnejše stališče do eritrejskega režima, če ne bo napredka na področju človekovih pravic, ter razmisli o usmerjenih omejevalnih ukrepih, kot je prepoved potovanja in zamrznitev sredstev osebam, katerih dejanja so morda privedla ali lahko privedejo do nasilnih dejanj, represije in hudih kršitev človekovih pravic; opozarja, da so doslej v Eritreji edini učinek dosegle sankcije, kakršne je sprejela OZN;
21. zahteva, da države članice EU uvedejo preiskave o delovanju eritrejskih veleposlaništev ter zagotovijo, da prošnje za azil ne bodo imele nobene zveze s sodelovanjem eritrejskih veleposlaništev;
22. zahteva, da Eritreja v celoti sodeluje z nadzorno skupino OZN za Eritrejo in Somalijo, preiskovalno komisijo OZN za Eritrejo in posebnim poročevalcem OZN ter jim omogoči vstop v državo;
23. zahteva, da OZN, Afriška unija, EU in dvostranski partnerji Etiopije pritisnejo na Etiopijo, naj sprejme predlagane meje, kar bi privedlo do zmanjšanja napetosti med Etiopijo in Eritrejo, s tem pa bi se povečala stabilnost v celotni regiji Afriškega roga in odvzela legitimnost nadaljevanju „izrednih ukrepov“ eritrejskega režima;
24. poziva vse mednarodne družbe, ki imajo v Eritreji naložbe, naj ravnajo v skladu z doslednim uveljavljanjem človekovih pravic in neškodovanjem;
25. poziva države članice EU, naj preiščejo veleposlaništva ter vlogo PFDJ in njenih različnih kril, vključno z mladinskim krilom, in naj prepovejo vse oblike povezovanja in dejavnosti, ki neposredno podpirajo izvajanje nadzora v Evropi, spodkopavajo demokratična načela in pravno državo ter ustvarjajo vzorce ustrahovanja in izsiljevanja; poziva države članice, naj ukrepajo za odpravo izseljenskega davka in preiščejo finančne transakcije, povezane z vsemi drugimi morebitnimi „prispevki“, ki jih v tujini zbirajo eritrejska združenja, povezana z vlado, ter naj v celoti zaščitijo pravice do azila vseh eritrejskih beguncev v Evropi;
26. poziva Eritrejo, naj da na razpolago informacije, ki se nanašajo na džibutske borce, pogrešane od spopadov, ki so potekali od 10. do 12. junija 2008, tako da bodo lahko osebe, ki jih to zadeva, ugotovile obstoj in stanje džibutskih vojnih ujetnikov;
27. ponovno ponavlja zahtevo po eritrejski nacionalni konferenci, ki bo združila vodje različnih strank in predstavnike civilne družbe, da se najde rešitev sedanje krize in da se država pripelje na pot k demokraciji, političnemu pluralizmu in trajnostnemu razvoju;
28. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije / visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, sopredsednikoma skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, vladam Eritreje, Egipta in Izraela, Afriški uniji in generalnemu sekretarju Združenih narodov.