Dokument zasedanja

 

B8-0493/2016

20.4.2016

PREDLOG RESOLUCIJE

k vprašanju za ustni odgovor B8-0361/2016

v skladu s členom 128(5) Poslovnika

o napadih na bolnišnice in šole kot kršitvah mednarodnega humanitarnega prava

( 2016/2662(RSP) )

Elena Valenciano, Linda McAvan, Enrique Guerrero Salom, Pier Antonio Panzeri, Norbert Neuser, Marlene Mizzi

v imenu skupine S&D

 

B8-0493/2016

Resolucija Evropskega parlamenta o napadih na bolnišnice in šole kot kršitvah mednarodnega humanitarnega prava

( 2016/2662(RSP) )

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter drugih dokumentov OZN o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Ženevskih konvencij in drugih pravnih instrumentov mednarodnega humanitarnega prava,

–  ob upoštevanju rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. in 11. decembra 2015 o pripravah na svetovni humanitarni vrh,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 8. decembra 2009 o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava,

–  ob upoštevanju Posodobljenih smernic Evropske unije o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava[1],

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN za svetovni humanitarni vrh z naslovom „One humanity, shared responsability“ (Eno človeštvo, skupna odgovornost) z dne 2. februarja 2016,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN št. 1998 (2011), sprejete 12. julija 2011, in 2143 (2014), sprejete 7. marca 2014, o zaščiti otrok, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN A/RES/64/290 z dne 9. julija 2010 o pravici do izobraževanja v izrednih razmerah,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN št. 1502 (2003) o nasilju nad humanitarnimi delavci, ki je bila sprejeta 26. avgusta 2003, in 2175 (2014) o zaščiti civilistov v oboroženem spopadu, ki je bila sprejeta 29. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju deklaracije o varnih šolah iz maja 2015 in z njo povezanih smernic za zaščito šol in univerz pred vojaško uporabo med oboroženimi konflikti;

–  ob upoštevanju resolucije 32. mednarodne konference Rdečega križa in Rdečega polmeseca z dne 10. decembra 2015 o krepitvi spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava,

–  ob upoštevanju poročila Mednarodnega odbora Rdečega križa o projektu o ogroženosti zdravstvenega varstva in poročila o nasilju nad zdravstvenimi objekti in osebjem,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o humanitarnih razmerah v Jemnu[2],

–  ob upoštevanju resolucije z dne 26. novembra 2015 o izobraževanju otrok v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah[3],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo[4],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 o pripravah na svetovni humanitarni vrh: izzivi in priložnosti za humanitarno pomoč[5],

–  ob upoštevanju vprašanja za Svet o napadih na bolnišnice in šole kot kršitvah mednarodnega humanitarnega prava ( O-000063/2016 – B8-0361/2016 ),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so napadi na humanitarne delavce postali že običajna praksa, njihova pogostost pa je zaskrbljujoča;

B.  ker je mednarodna skupnost priča grozljivim napadom na bolnišnice in šole v oboroženih spopadih po svetu ter doslej največjemu zavračanju humanitarne pomoči in preprečevanju dostopa do nje, usmrtitvam civilistov in humanitarnih delavcev, pridržanju v slabih razmerah ter talstvu in prisilnemu suženjstvu civilistov;

C.  ker ima varnostni svet Organizacije Združenih narodov jasno vlogo pri zagotavljanju spoštovanja mednarodnega prava v zvezi z zaščito vseh humanitarnih delavcev;

D.  ker so države v prvi vrsti odgovorne za pomoč in zaščito prebivalcev svojega ozemlja in bi si morale prizadevati za tesnejše in boljše sodelovanje med državami na področju preprečevalnih ukrepov, preden pride do kršitev;

E.  ker pri krepitvi zaščite humanitarnih delavcev prihaja do umetnega razlikovanja med mednarodnim in lokalnim osebjem; ker za lokalne humanitarne delavce redko velja enaka varnostna ureditev kot za njihove mednarodne kolege;

F.  ker so napadi na humanitarne delavce v Rimskem statutu opredeljeni kot vojni zločini;

G.  ker ima statut Mednarodnega kazenskega sodišča (Rimski statut) od marca 2016 124 pogodbenic, 31 držav ga je podpisalo, vendar ga niso ratificirale, 41 držav članic OZN pa ga ni niti podpisalo niti pristopilo k njemu;

H.  ker so tri podpisnice – Izrael, Sudan in ZDA – generalnega sekretarja OZN obvestile, da ne nameravajo več postati pogodbenice, zato zanje ne veljajo nobene pravne obveznosti, ki izhajajo iz tega, da so njihovi nekdanji predstavniki podpisali statut;

I.  ker bi morali napadalci na humanitarne delavce odgovarjati;

J.  ker bo prvi svetovni humanitarni vrh potekal 23. in 24. maja 2016 v Istanbulu; ker generalni sekretar OZN v svojem poročilu za svetovni humanitarni vrh z naslovom Eno človeštvo, skupna odgovornost opozarja na po njegovem mnenju brezsramno in kruto erozijo spoštovanja mednarodnih človekovih pravic in humanitarnega prava v oboroženih spopadih, ki bi lahko povzročila nazadovanje v obdobje vojne brez meja; ker sporočilo navaja, da k temu prispeva neuspeh pri zahtevanju in spodbujanju spoštovanja skupnih norm in pri podpori obstoječim mehanizmom izvrševanja, spremljanja in odgovornosti;

K.  ker je mednarodno humanitarno pravo, znano tudi kot pravo oboroženih spopadov, namenjeno lajšanju posledic oboroženih spopadov z zaščito tistih, ki niso več neposredno udeleženi v sovražnosti ali nikoli niso bili, ter z urejanjem sredstev in metod vojskovanja;

L.  ker so bolnišnice in zdravstveno osebje izrecno zaščiteni z mednarodnim humanitarnim pravom in ker vsak namerni napad na civiliste in civilno infrastrukturo šteje za resno kršitev mednarodnega humanitarnega prava;

M.  ker je v Rimskem statutu poudarjeno, da so namerni napadi na stavbe, namenjene veri, izobraževanju, umetnosti, znanosti ali dobrodelnim dejavnostim, ter zgodovinske spomenike vojni zločin;

N.  ker je nedotakljivost prostorov in sredstev OZN, vključno s šolami in zdravstvenimi domovi, zaščitena v skladu s Konvencijo o privilegijih in imunitetah Združenih narodov iz leta 1946;

O.  ker je Mednarodni odbor Rdečega križa izjavil tudi, da je dolžnost preiskovanja domnevnih vojnih zločinov običajno pravilo mednarodnega humanitarnega prava, ki velja tako pri mednarodnih oboroženih spopadih kot tistih, ki niso mednarodnega značaja;

P.  ker od 14. marca 2016 52 držav, vključno z nekaterimi, vendar ne vsemi, državami članicami, podpira deklaracijo o varnih šolah s konference o varnih šolah v Oslu, ki je potekala maja 2015;

Q.  ker je Svet za zunanje zadeve pri sprejemanju smernic EU o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava poudaril pomen učinkovitega obravnavanja posledic resnih kršitev s podpiranjem ustreznih mehanizmov odgovornosti ter morebitno pomembno vlogo Mednarodnega kazenskega sodišča v primerih, ko zadevna država ali države ne morejo ali ne želijo izvrševati svoje sodne pristojnosti: ker so v skladu s smernicami EU ustrezne delovne skupine Sveta dolžne spremljati razmere, za katere bi lahko veljalo mednarodno humanitarno pravo, ter v teh primerih priporočati ukrepe za spodbujanje skladnosti z njim (odstavek 15(a));

R.  ker je Mednarodni odbor Rdečega križa med letoma 2012 in 2015 organiziral obsežen posvetovalni postopek o tem, kako okrepiti pravno varstvo žrtev oboroženega spopada in kako povečati učinkovitost mehanizmov za spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava; ker je Mednarodni odbor Rdečega križa s pobudo o ogroženosti zdravstvenega varstva želel obravnavati vprašanje nasilja nad bolniki, zdravstveni delavci, prostori in prevoznimi sredstvi ter zagotoviti varno zagotavljanje in dostop do zdravstvenega varstva na območjih oboroženih spopadov ter v drugih kriznih razmerah;

S.  ker se države, ki so se decembra 2015 udeležile 32. mednarodne konference Rdečega križa in Rdečega polmeseca, niso mogle dokončno dogovoriti o novem mehanizmu, ki sta ga Mednarodni odbor Rdečega križa in švicarska vlada predlagala za okrepitev spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava; ker bi predlagani novi mehanizem vključeval organizacijo letnih srečanj držav podpisnic Ženevskih konvencij; ker so se države udeleženke dogovorile, da bodo začele nov medvladni postopek za iskanje načinov za okrepitev izvajanja mednarodnega humanitarnega prava in da bodo rezultat predstavile na naslednji mednarodni konferenci leta 2019;

1.  močno obžaluje, da se mednarodno humanitarno pravo ne spoštuje več, ter je šokiran in resno zaskrbljen zaradi zaskrbljujoče pogostosti smrtonosnih napadov na bolnišnice in šole v oboroženih spopadih po svetu in pri katerih so žrtve bolniki, študenti, zdravstveno in pedagoško osebje, humanitarni delavci in družinski člani, hkrati pa mednarodno obsojanje redko privede do neodvisnih preiskav in dejanske odgovornosti; poziva države članice EU, institucije EU in podpredsednico/visoko predstavnico, naj priznajo resnični obseg teh izrednih razmer in nemudoma pripravijo konkreten in časovno opredeljen akcijski načrt s kar največjo uporabo vpliva EU in držav članic, da bi zagotovili izvajanje preprečevalnih ukrepov in ustavili te kršitve in zlorabe;

2.  obsoja napade na bolnišnice in šole, ki so prepovedani po mednarodnemu pravu, in priznava, da bi takšna dejanja lahko pomenila grobe kršitve Ženevskih konvencij iz leta 1949 in vojna hudodelstva po Rimskem statutu; je prepričan, da je ohranitev zdravstvenih in izobraževalnih ustanov kot nevtralnih, zaščitenih krajev med oboroženimi spopadi odvisna od izida preglednih, neodvisnih in nepristranskih preiskav krutih napadov, ki so se zgodili, in od prevzemanja pristne odgovornosti za storjena hudodelstva;

3.  zahteva, da EU in njene države članice v program dela OZN in Varnostnega sveta OZN uvrstijo odpravo umetne hierarhije in razlikovanja med mednarodnim in lokalnim osebjem v zvezi s krepitvijo zaščite vseh humanitarnih delavcev;

4.  poziva EU in njene države članice, naj v celoti podprejo poziv generalnega sekretarja OZN, da morajo vse države članice OZN izkoristiti priložnost svetovnega humanitarnega vrha, da bi se ponovno zavezale k zaščiti civilistov in človekovih pravic vseh, in sicer s spoštovanjem, izvajanjem in spodbujanjem pravil, o katerih so se že dogovorile; poudarja pomen, ki ga generalni sekretar OZN daje krepitvi preiskovalnih in pravosodnih sistemov, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem, da bi dopolnili nacionalne okvire in dokončno odpravili nekaznovanost za kršitve mednarodnega humanitarnega prava;

5.  poziva EU, njene države članice in druge mednarodne donatorje, naj se na svetovnem humanitarnem vrhu v celoti zavežejo vsem predlaganim temeljnim obveznostim iz agende za človeštvo, ki se osredotoča na zmanjševanje učinka sovražnosti na humanitarne dejavnosti in omogočanje humanitarnih ukrepov;

6.  poziva EU in njene države članice, naj od varnostnega sveta OZN zahtevajo, da uporabi vse razpoložljive instrumente, kot so ciljno usmerjeni ukrepi, vzpostavitev misij za ugotavljanje dejstev ali preiskovalnih komisij ali pravosodnih mehanizmov, kot je napotitev na Mednarodno kazensko sodišče, da se vzdrži uporabe veta pri odločitvah varnostnega sveta o vprašanjih, povezanih s humanitarnimi ukrepi, da okrepi spoštovanje norm mednarodnega prava, ki se nanašajo na zaščito humanitarnih delavcev, ter da zagotovi sistematično preiskavo dejanj, ki bi lahko pomenila kršitev teh predpisov, in osumljence za ta dejanja privede pred sodišče;

7.  poziva EU in njene države članice, naj zahtevajo, da varnostni svet OZN pogodbenice opozori, naj izpolnjujejo zakonske obveznosti, in jih obsodi, če tega ne storijo, pri čemer naj večkratnim kršiteljicam naloži usmerjene ukrepe in hkrati poskrbi, da se v mirovnih pogajanjih in mirovnih mandatih ne bodo zabrisale ločnice med političnimi, vojaškimi in humanitarnimi cilji;

8.  priznava pomen in edinstven značaj smernic EU o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, saj nobena druga država ali organizacija ni sprejela enakovrednega dokumenta; vendar izraža zaskrbljenost nad tem, kako učinkovito jih izvajajo institucije EU in države članice;

9.  poziva Svet za zunanje zadeve in visoko predstavnico/podpredsednico, naj zahtevata, da vodje misij EU in ustrezni predstavniki EU (vodje civilnih operacij EU, poveljniki vojaških operacij EU in posebni predstavniki EU) pripravijo seznam primerov hudih kršitev mednarodnega humanitarnega prava;

10.  poziva Svet za zunanje zadeve in podpredsednico/visoko predstavnico, naj za zagotovitev skladnega in učinkovitega razvoja politik in ukrepov EU, povezanih z mednarodnim humanitarnim pravom, pregledata sedanjo razdelitev odgovornosti, na podlagi katere je za izvajanje smernic o mednarodnem humanitarnem pravu prvenstveno pristojna delovna skupina Sveta za javno mednarodno pravo, ki jo vodi predsedstvo Sveta; v zvezi s tem poudarja, da so ustrezne delovne skupine Sveta v skladu s smernicami EU dolžne spremljati razmere, za katere bi lahko veljalo mednarodno humanitarno pravo, ter v teh primerih priporočati ukrepe za spodbujanje njegovega spoštovanja (odstavek 15(a)); poziva ustrezne delovne skupine Sveta, naj ta mandat uporabijo za obravnavanje sedanje pereče krize zaradi nespoštovanja;

11.  poziva vse države članice OZN, ki so podpisnice Rimskega statuta, naj ga podpišejo in/ali ratificirajo ter tako zagotovijo, da bo mednarodno kazensko pravo postalo zares globalno in univerzalno;

12.  želi spomniti na stališče, izraženo v smernicah EU, da se bodo, kadar je to primerno, uporabile storitve Mednarodne humanitarne komisije za ugotavljanje dejstev, ustanovljene v skladu z Dopolnilnim protokolom I k Ženevskim konvencijam iz leta 1949, ki lahko pomaga pri spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava prek svoje zmogljivosti ugotavljanja dejstev in dobrih uslug; ugotavlja, da storitve Mednarodne humanitarne komisije za ugotavljanje dejstev še nikoli niso bile uporabljene, in poziva Svet, države članice EU in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sprožijo obtožbe in s tem preiskave za obravnavanje napadov na bolnišnice in šole kot izrednih kriznih razmer v zvezi s spoštovanjem standardov mednarodnega humanitarnega prava;

13.  spodbuja države članice EU in mednarodno skupnost, naj okrepijo vlogo Mednarodne humanitarne komisije za ugotavljanje dejstev tako, da razširijo obseg njene ad hoc sodne pristojnosti in tako olajšajo njeno delovanje glede mednarodnih oboroženih spopadov; opozarja, da je Mednarodna humanitarna komisija za ugotavljanje dejstev uradno ponudila svojo podporo Afganistanu in ZDA po napadu na bolnišnico v Kunduzu oktobra 2015;

14.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ima mednarodna skupnost zdaj omejen institucionalni prostor za obravnavanje skupnih pomislekov v zvezi z izvajanjem mednarodnega humanitarnega prava; v zvezi s tem obžaluje, da se državam udeleženkam 32. mednarodne konference Rdečega križa in Rdečega polmeseca decembra 2015 ni uspelo dogovoriti o novem mehanizmu, s katerim bi okrepili sistem upravljanja mednarodnega humanitarnega prava, in sicer z vzpostavitvijo letnega srečanja držav, da bi poglobili dialog, in z uvedbo rednega poročanja o nacionalnem spoštovanju tega prava; poziva EU in države članice, naj si prizadevajo za boljši rezultat v naslednjem medvladnem postopku;

15.  poziva generalnega sekretarja OZN, naj spodbuja kampanje za zagotovitev, da se bodo vsi akterji, vključno z nedržavnimi oboroženimi skupinami, zavedali svojih obveznosti po mednarodnem pravu, izpolnjevali svoje obveznosti glede omogočanja zagotavljanja humanitarne pomoči in zaščite ljudi pod njihovim vplivom, na primer z izdajo smernic za svoje bojevnike, in širili kodekse ravnanja in trajne naloge, ki odražajo njihove obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku generalne skupščine OZN in vladam držav članic OZN.

[1] UL C 303, 15.12.2009, str. 12.
[2] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0066
[3] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0418
[4] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0040
[5] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0459