Dokument zasedanja
4.5.2016
PREDLOG RESOLUCIJE
k vprašanjema za ustni odgovor B8-0367/2016 in B8-0368/2016
v skladu s členom 128(5) Poslovnika
o odzivu na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o poročilu senata ZDA o mučenju, ki ga je izvajala CIA
( 2016/2573(RSP) )
Claude Moraes
v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Resolucija Evropskega parlamenta o odzivu na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o poročilu senata ZDA o mučenju, ki ga je izvajala CIA
( 2016/2573(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 2, 3, 4, 6, 7 in 21,
– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 1, 2, 3, 4, 18 in 19,
– ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in njenih protokolov,
– ob upoštevanju ustreznih instrumentov OZN na področju človekovih pravic, zlasti Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966, Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju z dne 10. decembra 1984 in njenih ustreznih protokolov ter Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem z dne 20. decembra 2006,
– ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN 2178(2014) z dne 24. septembra 2014 o grožnjah mednarodnemu miru in varnosti zaradi terorističnih dejanj,
– ob upoštevanju poročila Sveta OZN za človekove pravice, ki ga je pripravil posebni poročevalec o mučenju in drugem okrutnem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju, v katerem se osredotoča na preiskovalne komisije, ustanovljene v odziv na vzorce ali prakse mučenja ali drugih oblik grdega ravnanja,
– ob upoštevanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah Nasr in Ghali proti Italiji (Abu Omar) iz februarja 2016, Al Naširi proti Poljski in Husajn (Abu Zubajda) proti Poljski iz julija 2014 ter El Masri proti Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji iz decembra 2012,
– ob upoštevanju tudi nerešenih in odprtih zadev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (Abu Zubajda proti Litvi in Al Naširi proti Romuniji),
– ob upoštevanju sodbe italijanskega sodišča, s katero je bilo na zaporne kazni v odsotnosti obsojenih 22 agentov agencije CIA, pilot zračnih sil ZDA in italijanska agenta zaradi njihove vloge pri ugrabitvi milanskega imama Abu Omarja leta 2003,
– ob upoštevanju skupne izjave Evropske unije in njenih držav članic ter ZDA z dne 15. junija 2009 o zaprtju zapora v zalivu Guantanamo in prihodnjem sodelovanju v boju proti terorizmu na podlagi skupnih vrednot, mednarodnega prava ter spoštovanja pravne države in človekovih pravic,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2011 o Guantanamu: skorajšnja odločitev o smrtni kazni[1], svojih drugih resolucij o Guantanamu, pri čemer je najnovejša z dne 23. maja 2013 o gladovni stavki zapornikov[2], svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o smrtni kazni[3] in Smernic EU o smrtni kazni,
– ob upoštevanju resolucije z dne 6. julija 2006 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA ob delnem zaključku dela začasnega odbora[4], svoje resolucije z dne 14. februarja 2007 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije Cia[5], svoje resolucije z dne 11. septembra 2012 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA: nadaljnje ukrepanje po poročilu odbora TDIP Evropskega parlamenta[6] ter svoje resolucije z dne 10. oktobra 2013 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA[7],
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. in 6. junija 2014 o temeljnih pravicah in načelu pravne države ter poročila Komisije za leto 2013 o uporabi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2012[8] in svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2013–2014)[9],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2014 z naslovom Novi okvir EU za krepitev načela pravne države ( COM(2014)0158 ),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. februarja 2015 o poročilu senata ZDA o mučenju, ki ga je izvajala CIA[10],
– ob upoštevanju bruseljske deklaracije „Izvajanje Evropske konvencije o človekovih pravicah“, sprejete marca 2015,
– ob upoštevanju zaključene preiskave v skladu s členom 52 Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ki je obravnavala nezakonito pridržanje in prevoz ujetnikov, osumljenih terorističnih dejanj, s strani ameriške obveščevalne agencije CIA, ter poziva generalnega sekretarja Sveta Evrope vsem državam pogodbenim strankam EKČP, naj mu do 30. septembra 2015 posredujejo informacije o minulih in tekočih preiskavah, ustreznih zadevah pred domačimi sodišči ali drugih ukrepih, sprejetih v zvezi s tem[11],
– ob upoštevanju parlamentarne misije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve za ugotavljanje dejstev dne 24. in 25. septembra 2015 v Bukarešti v Romuniji ter poročila o tej misiji,
– ob upoštevanju javne predstavitve Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o preiskavi domnevne uporabe evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA, ki je potekala 13. oktobra 2015,
– ob upoštevanju objave študije iz leta 2015, opravljene za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, z naslovom A quest for accountability? EU and Member State inquiries into the CIA Rendition and Secret Detention Programme (V iskanju odgovornosti? Preiskave EU in držav članic o programih izročitev in skrivnih pridržanj ameriške obveščevalne agencije CIA),
– ob upoštevanju odprtega pisma strokovnjakov Združenih narodov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za človekove pravice z dne 11. januarja 2016, naslovljenega na vlado Združenih držav Amerike ob 14. obletnici odprtja zapora v zalivu Guantanamo,
– ob upoštevanju nedavnih resolucij, ki jih je sprejela Medameriška komisija za človekove pravice, in poročil, ki jih je ta komisija objavila, v zvezi s človekovimi pravicami ujetnikov v Guantanamu, vključno z njihovim dostopom do zdravstvene oskrbe, poročila Urad za demokratične institucije in človekove pravice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE-ODIHR) ter sklepov delovne skupine OZN o samovoljnih pridržanjih;
– ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji o odzivu na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o poročilu senata ZDA o mučenju, ki ga je izvajala CIA ( O-000038/2016 – B8-0367/2016 in O-000039/2016 – B8-0368/2016 ),
– ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,
– ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,
A. ker EU temelji na načelih demokracije, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva in mednarodnega prava, ne le v njenih notranjih politikah, ampak tudi njeni zunanji razsežnosti; ker se mora zavezanost EU spoštovanju človekovih pravic, ki sta jo še okrepila začetek veljavnosti Listine EU o temeljnih pravicah in postopek pristopa k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, odražati na vseh področjih politike, da bo politika EU o človekovih pravicah učinkovita;
B. ker se je s poudarkom na „vojni proti terorizmu“ ravnovesje med različnimi silami v državi nevarno premaknilo v prid širitve pristojnosti vlad, in sicer v škodo parlamentov in pravosodja, povzročilo pa je tudi sklicevanje na državne skrivnosti brez primere, kar preprečuje javne preiskave domnevnih zlorab človekovih pravic;
C. ker je Parlament večkrat pozval, da je treba v boju proti terorizmu na podlagi pogodb EU, Evropske konvencije o človekovih pravicah, nacionalnih ustav in zakonodaje na področju temeljnih pravic spoštovati pravno državo, človekovo dostojanstvo, človekove pravice in temeljne svoboščine, tudi pri mednarodnem sodelovanju na tem področju;
D. ker je Parlament na podlagi ugotovitev svojega začasnega odbora za preučitev domnev o uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani obveščevalne agencije (CIA) odločno obsodil program izročitev in skrivnih pridržanj, ki ga je pod vodstvom ZDA izvajala CIA in je vključeval številne kršitve človekovih pravic, med njimi tudi nezakonito in samovoljno pridržanje, ugrabitev, mučenje in druge oblike nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, kršitev načela nevračanja in prisilna izginotja z uporabo evropskega zračnega prostora in ozemlja s strani agencije CIA;
E. ker je prevzemanje odgovornosti za ta dejanja nujno, da bi učinkovito varovali in spodbujali človekove pravice v notranjih in zunanjih politikah EU ter zagotovili legitimne in učinkovite varnostne politike, ki temeljijo na načelu pravne države;
F. ker je Parlament večkrat pozval k polni preiskavi udeležbe držav članic EU v programu skrivnih pridržanj in izrednih izročitev agencije CIA;
G. ker je bila 9. decembra 2015 prva obletnica objave študije odbora senata ZDA za obveščevalne dejavnosti (SSCI) o programu agencije CIA za pridržanje in zasliševanje in njeni uporabi različnih oblik mučenja pri pripornikih med 2001 in 2006; ker je študija razkrila nova dejstva, ki so okrepila domneve, da so številne države članice EU, njihovi organi in uradniki ter agenti njihovih varnostnih in obveščevalnih služb sodelovali pri programu skrivnih pridržanj in izrednih izročitev agencije CIA, včasih tudi na koruptiven način, saj jim je agencija CIA v zameno za njihovo sodelovanje plačevala znatne vsote denarja; ker zaradi študije v ZDA za programe izročitev in skrivnih pridržanj agencije CIA nihče ni prevzel odgovornosti; ker ZDA žal niso sodelovale v evropskih preiskavah evropske vpletenosti v programe agencije CIA in ker do sedaj nobeden od kršiteljev ni odgovarjal za svoja dejanja;
H. ker je glavni tožilec vojaških odborov v zalivu Guantanamo Mark Martins izjavil, da je v resnici prišlo do dogodkov, opisanih v povzetku študije SSCI o programu agencije CIA za pridržanje in zasliševanje;
I. ker so bile opravljene obsežne nove analize z uporabo podatkov iz povzetka SSCI, ki so potrdile prejšnje preiskave v zvezi z udeležbo številnih držav – tudi držav članic EU – in predstavile nove smeri za preiskave;
J. ker je prejšnji sklic Evropskega parlamenta v svoji resoluciji z dne 10. oktobra 2013 pozval zdajšnji sklic Parlamenta, naj še naprej izpolnjuje in izvaja mandat, ki ga je dal začasni odbor za preučitev domnev o uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani obveščevalne agencije CIA, ter posledično zagotovi, da bodo njegova priporočila upoštevana, pregleda nove elemente, ki so se morebiti pojavili, ter v celoti uporabi in razvije svojo preiskovalno pravico;
K. ker so v nedavnih resolucijah, ki jih je sprejela Medameriška komisija za človekove pravice, in poročilih, ki jih je ta komisija objavila, v zvezi s človekovimi pravicami ujetnikov v Guantanamu izraženi pomisleki, da nekateri ujetniki niso deležni ustrezne zdravstvene nege ali rehabilitacije; ker so v poročilu OVSE-ODIHR iz leta 2015 izraženi podobni pomisleki v zvezi z varstvom človekovih pravic v Guantanamu, tudi glede nespoštovanja pravice do poštenega sojenja, in ker je v sklepih delovne skupine OZN o samovoljnih pridržanjih navedeno, da so številni ujetniki v Guantanamu pridržani samovoljno;
L. ker se je predsednik ZDA Barack Obama zavezal k zaprtju zapora v zalivu Guantanamo do januarja 2010; ker so EU in države članice ter ZDA 15. junija 2009 podpisale skupno izjavo o zaprtju zapora v zalivu Guantanamo in prihodnjem sodelovanju v boju proti terorizmu na podlagi skupnih vrednot, mednarodnega prava ter spoštovanja načela pravne države in človekovih pravic; ker je ameriški predsednik Barack Obama 23. februarja 2016 kongresu poslal načrt o dokončnem zaprtju vojaškega zapora v zalivu Guantanamo; ker je pomoč držav članic EU pri preselitvi nekaterih zapornikov omejena;
M. ker nobena od vpletenih držav članic ni opravila polne in učinkovite preiskave, da bi sodila storilcem zločinov v okviru mednarodnega in domačega prava ali zagotovila prevzem odgovornosti po objavi študije senata ZDA;
N. ker je obžalovanja vredno, da člani misije za ugotavljanje dejstev v Bukarešti v okviru Odbora Parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve niso mogli obiskati stavbe urada nacionalnega registra za zaupne informacije (ORNISS), ki naj bi bila uporabljena kot skrivni zapor agencije CIA;
O. ker je Parlament s svojo resolucijo z dne 11. februarja 2015 o poročilu senata ZDA o mučenju, ki ga je izvajala CIA, naročil Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj v povezavi o Odborom za zunanje zadeve in še zlasti njegovim Pododborom za človekove pravice nadaljuje s svojo preiskavo o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA in naj najkasneje po enem letu poroča na plenarnem zasedanju;
1. poudarja izjemen in strateški pomen čezatlantskega odnosa v obdobju vse večje nestabilnosti; meni, da je treba ta odnos, ki temelji na skupnih interesih in vrednotah, še okrepiti na podlagi spoštovanja multilateralizma, načela pravne države in reševanja sporov s pogajanji;
2. znova odločno obsoja poostrene zasliševalne metode, ki jih mednarodno pravo prepoveduje in ki med drugim kršijo pravico do svobode, varnosti in humanega obravnavanja, prepoved mučenja, domnevo nedolžnosti ter pravico do poštenega sojenja, pravnega zastopstva in enakovredne zaščite po zakonu;
3. je eno leto po objavi študije senata ZDA resno zaskrbljen zaradi apatije institucij držav članic in EU, saj ne priznajo, da je na evropskem ozemlju med letoma 2001 in 2006 prihajalo do kršenja temeljnih pravic in mučenja, teh dejanj ne raziščejo, sostorilcev in odgovornih pa ne privedejo pred sodišče;
4. pozdravlja sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 23. februarja 2016 v zadevi Nasr in Ghali proti Italiji (44883/09), v kateri je ugotovilo, da so bile italijanske oblasti seznanjene z mučenjem egiptovskega imama Abuja Omarja in so očitno izrabile načelo državne skrivnosti, da so se lahko odgovorni izognili kazni; poziva italijansko izvršno oblast, naj se v primeru nekdanjega direktorja, njegovega namestnika in treh nekdanjih uslužbencev obveščevalne in vojaške varnostne službe (SISMi) odreče načelu državne skrivnosti, da bodo lahko sodni postopki potekali brez ovir;
5. obžaluje, da je bila napotena samo ena medstrankarska misija za ugotavljanje dejstev, in sicer v Romunijo septembra 2015; poziva, da Evropski parlament v države članice, ki so v skladu s študijo senata ZDA sodelovale v programu agencije CIA za pridržanje in zasliševanje, na primer Litvo, Poljsko, Italijo in Združeno kraljestvo, pošlje še več takšnih misij;
6. poudarja, da čezatlantsko sodelovanje temelji na skupnih vrednotah, kot so spodbujanje svobode in varnosti, demokracije in temeljnih človekovih pravic, in mora biti poglavitna prednostna naloga v zunanjih odnosih EU; ponavlja jasno stališče ZDA in EU iz skupne izjave iz leta 2009, da morajo biti skupna prizadevanja v boju proti terorizmu skladna z obveznostmi po mednarodnem pravu, zlasti mednarodnem pravu človekovih pravic in humanitarnem pravu, kar bo naše države okrepilo in naredilo varnejše; poziva ZDA, naj si glede na to čim bolj prizadevajo spoštovati pravice državljanov EU, tako kot spoštujejo pravice svojih državljanov;
7. meni, da je treba pri čezatlantskem sodelovanju v boju proti terorizmu spoštovati temeljne pravice in svoboščine ter zasebnost, kot jih zagotavlja zakonodaja EU, saj je to v korist državljanov na obeh straneh Atlantika; poziva, naj čezatlantske partnerice nadaljujejo dialog o zadevah s področja varnosti in boja proti terorizmu, vključno z varstvom državljanskih in človekovih pravic, da se bodo učinkovito borile proti terorizmu;
8. obžaluje, da več kot leto dni po objavi študije senata ZDA in sprejetju resolucije Parlamenta, v kateri je ZDA pozval, naj opravijo preiskavo in kazensko preganjajo množične kršitve človekovih pravic, ki so bile posledica programov izročitve in skrivnega pridržanja agencije CIA, ter izpolnijo vse zahteve držav članic EU v zvezi s tem programom, storilci še niso odgovarjali za svoja dejanja, vlada ZDA pa ne sodeluje z državami članicami EU;
9. znova poziva ZDA, naj še naprej preiskujejo in kazensko preganjajo množične kršitve človekovih pravic, ki so bile posledica programov izročitve in skrivnega pridržanja agencije CIA, ki jih je vodila prejšnja administracija ZDA, ter izpolnijo vse zahteve držav članic EU za informacije, izročitev ali učinkovita pravna sredstva za žrtve v zvezi s programom agencije CIA; spodbuja odbor senata ZDA za obveščevalne dejavnosti (SSCI), naj svojo študijo o programu agencije CIA za pridržanje in zasliševanje objavi v celoti; opozarja na izjemno pomembno ugotovitev senata ZDA, da nasilne in nezakonite metode agencije CIA niso privedle do podatkov, ki bi preprečili nadaljnje teroristične napade; znova odločno obsoja mučenje in prisilna izginotja;
10. obžaluje, da je bila zaključena preiskava, ki jo je generalni sekretar Sveta Evrope vodil v skladu z 52. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, saj bi jo bilo treba izvesti še v več državah članicah, v zvezi z njo pa bi bili potrebni tudi naknadni ukrepi; zato znova poziva države članice, naj na povsem pregleden način raziščejo domneve, da so bili na njihovem ozemlju skrivni zapori, v katerih so bili pridržani ljudje v okviru programa agencije CIA, in kazensko preganjajo vpletene v te operacije, tudi javne osebnosti, upoštevajoč vse nove dokaze, ki so se pojavili (vključno z opravljenimi plačili, kot je omenjeno v povzetku odbora SSCI); obžaluje počasnost preiskave, omejeno odgovornost in pretirano sklicevanje na državne skrivnosti;
11. poziva Litvo, Romunijo in Poljsko, naj nujno izvedejo pregledno, temeljito in učinkovito kazensko preiskavo o skrivnih zaporih agencije CIA na svojih ozemljih in pri tem v celoti upoštevajo vse predložene dokaze, kršitelje človekovih pravic kazensko preganjajo, preiskovalcem omogočijo obsežno preiskavo mreže poletov, s katerimi so bile opravljene izročitve, in kontaktnih oseb, za katere je javno znano, da so te polete organizirale oziroma sodelovale pri njih, opravijo forenzično preiskavo zaporov in prostorov za zdravstveno oskrbo pridržanih, analizirajo sezname telefonskih klicev in denarna nakazila, obravnavajo prošnje morebitnih žrtev za status/sodelovanje v preiskavi in poskrbijo, da bodo obravnavana vsa relevantna kazniva dejanja, tudi v zvezi s premeščanjem pridržanih;
12. vztraja, da je treba v celoti in takoj izvršiti sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice zoper Poljsko in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, vključno z upoštevanjem nujnih individualnih in splošnih ukrepov; ponavlja poziv odbora ministrov Sveta Evrope, naj Poljska od ZDA zahteva diplomatsko zagotovilo o neizvajanju smrtne kazni in zagotovilo o poštenem sojenju, opravi hitro, temeljito in učinkovito kazensko preiskavo, tako da bodo obravnavana vsa relevantna kazniva dejanja v zvezi z vsemi žrtvami, ter kršitelje človekovih pravic kazensko preganja; v zvezi s tem pozdravlja namero nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, da ustanovi priložnosten neodvisen preiskovalni organ, in poziva k njegovi čimprejšnji vzpostavitvi z mednarodno podporo in udeležbo;
13. spominja, da je nekdanji direktor romunske tajne službe Ioan Talpes delegaciji Evropskega parlamenta uradno priznal, da je bil obveščen o navzočnosti agencije CIA na romunskem ozemlju in da je tej agenciji dal dovoljenje, da „najame“ vladno poslopje;
14. je zaskrbljen zaradi ovir, na katere so naletele nacionalne parlamentarne in pravosodne preiskave vpletenosti nekaterih držav članic v program agencije CIA, in zaradi nepotrebnega označevanja dokumentov za tajne, kar je pripeljalo do tega, da kršitelji človekovih pravic niso bili kaznovani;
15. spominja, da je Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbi z dne 24. julija 2014 izrecno potrdilo, da so javni viri in kumulativni dokazi, ki pojasnjujejo udeležbo držav članic v programu agencije CIA za izročitev, dopustni dokazi v sodnih postopkih, zlasti če uradni državni dokumenti niso dostopni javnosti ali sodiščem iz razlogov „državne varnosti“;
16. poziva Komisijo, naj pripravi belo knjigo o primerih, ko se v demokratični družbi ni mogoče sklicevati na državno varnost in državno skrivnost, da bi opredelila, česa ni mogoče označiti s pojmom državne varnosti;
17. pozdravlja dosedanja prizadevanja Romunije in poziva romunski senat, naj omogoči vpogled v preostale dele poročila iz leta 2007, ki so še vedno označeni kot zaupni, namreč priloge, na katerih so temeljile njegove ugotovitve iz preiskave; znova poziva Romunijo, naj preišče obtožbe, da je bil na njenem ozemlju skriven zapor, kazensko preganja sodelujoče v teh operacijah in pri tem upošteva vse nove dokaze ter čim prej izvede preiskavo;
18. ugotavlja, da dokazi, ki jih je v preiskavi o vpletenosti Litve v tajni program agencije CIA za pridržanje zbral odbor za državno varnosti in obrambo litvanskega parlamenta, niso bili objavljeni, in poziva, da se ti podatki razkrijejo z morebitnimi potrebnimi prilagoditvami;
19. je razočaran, ker člani misije za ugotavljanje dejstev kljub več zahtevam (pismo predsednika Odbora EP za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve romunskemu ministru za zunanje zadeve Bogdanu Aurescuju, prošnja državnemu sekretarju Georgeju Ciambi v času misije) niso mogli obiskati stavbe „Svetla luč“, ki naj bi se po več poročilih, tudi uradnih, uporabljala za pridržanje;
20. poziva Komisijo in Svet, naj do konca junija 2016 na plenarnem zasedanju poročata o ukrepih, sprejetih na priporočila in zahteve Evropskega parlamenta v sklopu njegove preiskave o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA in iz resolucij, ki jih je sprejel naknadno, ter o ugotovitvah preiskav in kazenskem pregonu v državah članicah;
21. poziva, naj se izkoristijo vse možnosti za sodelovanje in dialog, ki so na voljo v okviru čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, ter naj se okrepi reden, strukturiran medparlamentarni dialog EU-ZDA, zlasti med Odborom Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter ustreznimi sogovorniki iz kongresa in senata ZDA; v zvezi s tem odobrava 78. srečanje Evropskega parlamenta in kongresa ZDA v okviru čezatlantskega dialoga sozakonodajalcev, ki bo potekalo od 26. do 28. junija 2016 v Haagu in bo priložnost za krepitev tega sodelovanja, saj bo sestavni del razprav sodelovanje v boju proti terorizmu;
22. spominja, da je preglednost temeljni kamen vsake demokratične družbe in nujen pogoj za odgovornost vlade državljanom; je zato močno zaskrbljen zaradi vse pogostejšega neupravičenega sklicevanja vlad na državno varnost, katerega glavni in edini namen je preprečiti javni nadzor državljanom (ki jim je vlada odgovorna) ali sodstvu (ki je varuh državne zakonodaje); opozarja na veliko nevarnost, če se onemogočijo mehanizmi demokratične odgovornosti, saj je vlada tako dejansko odrešena odgovornosti za svoja dejanja;
23. obžaluje, da obljuba predsednika ZDA, da bo zapor v Guantanamu zaprt do januarja 2010, še ni bila uresničena; znova poziva oblasti ZDA, naj še enkrat preučijo sistem vojaških komisij, da se zagotovi pošteno sojenje, zaprejo zapor v Guantanamu ter prepovejo mučenje, trpinčenje in pridržanje za nedoločen čas brez sojenja ne glede na okoliščine;
24. pozdravlja nedavne pozitivne korake, ki jih je naredil ameriški predsednik Barack Obama v stalnih prizadevanjih za zaprtje zapora v vojaškem oporišču ZDA v zalivu Guantanamo in izpustitev zapornikov, ki niso bili obtoženi; poziva ZDA, naj se odzovejo na pomisleke mednarodnih organov za človekove pravice v zvezi s človekovimi pravicami pridržanih v Guantanamu, med drugim glede ustrezne zdravstvene oskrbe in rehabilitacije za žrtve mučenja; poudarja, da je predsednik Obama 20. januarja 2015 v govoru o stanju v državi znova izrazil odločenost, da bo izpolnil predvolilno obljubo iz leta 2008 o zaprtju zapora v Guantanamu, pozdravlja pa tudi načrt, ki ga je 23. februarja 2016 poslal kongresu; poziva države članice, naj ponudijo azil tistim zapornikom, katerih izpustitev je bila uradno potrjena;
25. znova poudarja, da so redne kazenske obravnave na civilnih kazenskih sodiščih najboljši način za reševanje statusa pripornikov v Guantanamu; vztraja, da je treba vse pridržane, ki so jih priprle ZDA, nemudoma obtožiti in jim soditi v skladu z mednarodnimi standardi pravne države ali pa jih izpustiti; v zvezi s tem poudarja, da bi morali za vse veljati enaki standardi za pošteno sojenje, brez diskriminacije;
26. poziva oblasti ZDA, naj pridržanim v Guantanamu ne izrekajo smrtne kazni;
27. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, organu ZDA za sklic vojaških komisij, zunanjemu ministru ZDA, predsedniku ZDA, kongresu in senatu ZDA, generalnemu sekretarju OZN, posebnemu poročevalcu OZN o mučenju, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter Medameriški komisiji za človekove pravice.