Evropski parlament,

–  ob upoštevanju protidampinške zakonodaje EU (Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti

UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

–  ob upoštevanju Protokola o pristopu Kitajske k Svetovni trgovinski organizaciji, zlasti oddelka 15,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o trgovinskih odnosih med EU in Kitajsko,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva (COM(2012)0582), v katerem so določeni cilji, v skladu s katerimi naj bi se v EU delež industrije v BDP povečal na 20 % do leta 2020,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker sta Evropska unija in Kitajska dve od največjih trgovinskih sil na svetu, pri čemer je Kitajska druga največja trgovinska partnerica EU, ta pa je s trgovinsko menjavo, ki znatno presega 1 milijardo EUR dnevno, njena največja trgovinska partnerica;

B.  ker je treba pri vsaki odločitvi, kako upoštevati prenehanje veljavnosti oddelka 15(a)(ii) Protokola o pristopu Kitajske k Svetovni trgovinski organizaciji ter kako obravnavati nezakonit dampinški uvoz iz Kitajske, upoštevati osnovno načelo zagotavljanja skladnosti s pravom EU in Svetovne trgovinske organizacije;

C.  ker je takrat, ko se je Kitajska pridružila Svetovni trgovinski organizaciji, za njen pristop veljala prehodna ureditev s posebno metodologijo za izračun dampinga, ki je bila uvedena v oddelku 15 protokola o pristopu in ki služi kot podlaga za posebno obravnavo kitajskega uvoza;

D.  ker Kitajska trenutno ne izpolnjuje meril EU za priznanje statusa tržnega gospodarstva in jih zagotovo še ne bo izpolnjevala do konca leta 2016;

E.  ker je treba oceniti natančne pravne posledice, ki izhajajo iz prenehanja veljavnosti oddelka 15(a)(ii), na sedanjo metodo za določanje normalne vrednosti kitajskega blaga, ki se izvaža v EU, da bi določili protidampinške ukrepe, hkrati pa je treba oceniti pravni učinek ostalih delov oddelka 15;

F.  ker glede na trenutno raven državnega vpliva na kitajsko gospodarstvo odločitve podjetij glede cen, stroškov, vložkov in izložkov pogosto ne ustrezajo tržnim signalom, ki odražajo ponudbo in povpraševanje;

G.  ker EU zaradi pomanjkljive preglednosti in sodelovanja pogosto težko ustrezno preveri trditve o manipuliranju s cenami in vladnem posredovanju v kitajskem industrijskem sektorju;

H.  ker presežek proizvodnih zmogljivosti na Kitajskem v nekaterih sektorjih povzroča zniževanje svetovnih cen in ker izvoz iz te države po tako nizkih cenah vpliva na nekatere industrijske panoge v EU, kot je nedavno pokazal njegov negativni vpliv na jeklarski sektor v EU;

I.  ker bi z nedavno začetim javnim posvetovanjem o posledicah morebitnih sprememb pri protidampinških postopkih EU, ki se nanašajo na Kitajsko, lahko pridobili dodatne informacije, ki bi bile koristne pri obravnavi tega vprašanja;

1.  ponovno opozarja na pomen strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, v katerem imajo osrednjo vlogo trgovina in naložbe, na pomen Kitajske v svetovni vrednostni verigi in na dejstvo, da so številna delovna mesta v EU odvisna od trgovinskih odnosov s to državo;

2.  je seznanjen, da bo oddelek 15(a)(ii) Protokola o pristopu Kitajske k Svetovni trgovinski organizaciji prenehal veljati 11. decembra 2016; poziva Komisijo, naj po potrebi razmisli, katere spremembe bi bile potrebne v zakonodaji EU, da bi se upoštevalo to prenehanje veljavnosti;

3.  se zavzema, da bi Komisija vse predvidene predloge trdno utemeljila na naslednjih štirih osnovnih načelih:

•  zagotoviti je treba popolno skladnost prava EU z njenimi obveznostmi, ki izhajajo iz prava Svetovne trgovinske organizacije in iz pravnih posledic sprememb nekaterih delov oddelka 15 Protokola o pristopu Kitajske;

•  upoštevati je treba posebne pravne učinke zaradi prenehanja veljavnosti oddelka 15(a)(ii), hkrati pa zagotoviti, da se bodo deli protokola, ki bodo ostali v veljavi po 11. decembru 2016, pravilno pravno razlagali;

•  nujno in bistveno je zagotoviti, da bo EU v celoti in neprekinjeno ohranila sposobnost za sprejemanje pravočasnih, potrebnih in učinkovitih ukrepov za odpravljanje dampinških praks in da bo zmožna učinkoviteje reševati vprašanje subvencij in presežnih zmogljivosti pri trgovinskih partnerjih EU, ki škodujejo njeni industriji, in da bodo njena podjetja še naprej poslovala po enakih konkurenčnih pogojih na svetovni ravni;

•  pri pripravi zakonodajnih predlogov je treba skrbno in premišljeno oceniti učinek pravnih vidikov odločitev ter morebitne posledične srednje- in dolgoročne gospodarske, socialne, industrijske, okoljske in strateške učinke;

4.  zahteva, naj ta premislek ne posega v nujen proces splošnejše reforme instrumentov trgovinske zaščite EU;

5.  poziva Komisijo, naj nadaljuje dialog o nadaljnjih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, z vsemi industrijskimi sektorji v EU, kot so jeklarska, keramična in papirna industrija;

6.  poziva Komisijo, naj se glede ukrepov, ki jih bo treba sprejeti po prenehanju veljavnosti nekaterih določb oddelka 15, uskladi s svojimi glavnimi trgovinskimi partnerji, tudi v okviru bližajočega se vrha držav skupine G7;

7.  zahteva, naj Komisija ne podaja morebitnih predlogov med parlamentarnimi počitnicami;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.