Dokument zasedanja
10.5.2016
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o trgovinskih odnosih med EU in Kitajsko ter statusu tržnega gospodarstva
( 2016/2667(RSP) )
Helmut Scholz, Eleonora Forenza, Fabio De Masi, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Paloma López Bermejo, Barbara Spinelli, Merja Kyllönen, Patrick Le Hyaric, Lola Sánchez Caldentey, Tania González Peñas, Xabier Benito Ziluaga, Estefanía Torres Martínez, Miguel Urbán Crespo
v imenu skupine GUE/NGL
Resolucija Evropskega parlamenta o trgovinskih odnosih med EU in Kitajsko ter statusu tržnega gospodarstva
( 2016/2667(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju protidampinške zakonodaje EU (Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti)[1],
– ob upoštevanju 21. konference pogodbenic (COP 21) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in 11. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP 11), ki sta potekali od 30. novembra do 11. decembra 2015 v Parizu v Franciji, ter pariškega sporazuma,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. marca 2016 z naslovom Jeklarska industrija: ohranjanje trajnostnih delovnih mest in rasti v Evropi ( COM(2016)0155 ),
– ob upoštevanju protokola o pristopu Kitajske k Svetovni trgovinski organizaciji (STO);
– ob upoštevanju strategije trgovinske politike EU „Trgovina za vse“, zlasti njene usmerjenosti k pravični trgovini,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o trgovinskih odnosih med EU in Kitajsko,
– ob upoštevanju sklepa kitajskega nacionalnega ljudskega kongresa o trinajstem petletnem načrtu Kitajske,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker sta Evropska unija in Kitajska dve izmed največjih gospodarstev in trgovskih velesil na svetu, pri čemer je Kitajska druga največja trgovinska partnerica EU, ta pa njena največja trgovinska partnerica, trgovinski tokovi med njima pa znatno presegajo višino 1 milijarde EUR dnevno;
B. ker trgovinski odnos Evrope s Kitajsko tudi brez statusa tržnega gospodarstva slednje ni uravnotežen, in ker je trgovinski primanjkljaj med EU in Kitajsko leta 2015 dosegel rekordno višino 180 milijard EUR;
C. ker so naložbe Kitajske v EU leta 2015 prvič presegle naložbe EU v Kitajsko; ker je bil kitajski trg glavno gonilo donosnosti za številne industrije in blagovne znamke iz EU;
D. ker bi morale vse odločitve o tem, kako ravnati z uvozom iz Kitajske in izvozom na Kitajsko po decembru 2016, zagotavljati skladnost prava EU z mednarodnim pravom ter varstvo delovnih mest in industrije v EU ob upoštevanju obstoječega razvoja k večpolarnemu svetu;
E. ker so prostotrgovinski sporazumi in Svetovna trgovinska organizacija bistveni instrumenti za deregulacijo trgovinskih odnosov in liberalizacijo gospodarstev, in sicer na škodo delavcev in prebivalstva; ker ti dve vrsti instrumentov vzdržujeta hegemonijo bogatih in razvitih držav ter izkoriščanje najrevnejših regij po svetu in s tem tudi neenakosti med državami in prebivalci;
F. ker se je takrat, ko se je Kitajska pridružila Svetovni trgovinski organizaciji, za njen pristop omogočila prehodna uporaba posebne metodologije za izračun dampinga, ki je bila določena v oddelku 15 protokola o pristopu in ki služi kot podlaga za drugačno obravnavo kitajskega uvoza;
G. ker je preostalo besedilo oddelka 15 protokola o pristopu Kitajske k STO priznanje te organizacije, da se na področju protidampinških preiskav za Kitajsko lahko uporabljajo posebna pravila, obenem pa še naprej zagotavlja pravno podlago za uporabo nestandardne metodologije za kitajski uvoz po letu 2016; ker bi odbor STO s sklepom razjasnil razlago besedila, če bi se Kitajska odločila pritožiti zoper protidampinške ukrepe, ki bi jih po decembru 2016 enostransko uvedla druga članica STO;
H. ker je kriza, s katero se srečuje več držav članic, v prvi vrsti posledica pomanjkanja povpraševanja zaradi pritiska na dohodke delavcev in visoke brezposelnosti, obenem pa tudi posledica napačnih političnih in gospodarskih odločitev, na primer o deregulaciji in liberalizaciji, ki so jo na eni strani vsilili enotni trg in drugi evropski mehanizmi, na drugi strani pa sodelovanje v institucijah kot je STO;
I. ker imata tako presežek proizvodnih zmogljivosti na Kitajskem kot tudi dramatičen upad notranjega povpraševanja v EU zaradi obstoječe gospodarske krize že hude socialne, gospodarske in okoljske posledice v EU, kot je pokazal nedavni negativni vpliv na jeklarski sektor v EU; ker bi priznanje statusa tržnega gospodarstva lahko imelo močan socialni vpliv na delovna mesta v EU;
J. ker je v sporočilu Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva določen cilj, v skladu s katerim naj bi se v EU delež industrije v BDP povečal na 20 % do leta 2020;
K. ker varčevalne in neoliberalne politike, ki jih je državam članicam in njihovim prebivalcem naložil okvir EU za ekonomsko upravljanje, vplivajo tudi na industrijo držav članic ter povzročajo dolgotrajno stagnacijo gospodarstva in gospodarsko depresijo, visoko brezposelnost in izgube delovnih mest ter zmanjšanje socialnih pravic in pravic delavcev; ker je za spodbudo in podporo gospodarskemu okrevanju, ustvarjanju delovnih mest in trajnostni rasti z izvajanjem dejanskega načrta javnih naložb nujno opustiti okvir EU za ekonomsko upravljanje, tudi za enotni trg, zlasti pa veljavno industrijsko, naložbeno in fiskalno politiko;
1. obžaluje, Komisija pri pripravi javnega posvetovanja ni upoštevala najpomembnejših deležnikov v jeklarskem sektorju;
2. ponovno opozarja na pomen strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, ki bo temeljil na vzajemnem in poštenem sodelovanju;
3. poziva Komisijo, naj pripravi osnutek pogajalskega mandata med EU in Kitajsko o dvostranskem sporazumu o pravilih poštene konkurence ter o skupnih ukrepih proti gospodarskemu, socialnem in okoljskemu dampingu;
4. poudarja, da Kitajska ne izpolnjuje petih meril, ki jih je EU določila za opredelitev tržnih gospodarstev;
5. poudarja, da se Kitajska opredeljuje kot socialistično tržno gospodarstvo; opominja, da bi morala biti svoboda trga vseh tržnih gospodarstev omejena, odgovorne vlade pa bi morale imeti zakonodajno pristojnost in pravico, da za dobrobit prebivalstva vsaj občasno posredujejo ter da okrepijo ali zmanjšajo povpraševanje ali spodbudijo konkurenčnost in s tem onemogočijo pojav monopolov; poudarja, da se lahko pet meril, ki jih je EU določila za opredelitev tržnega gospodarstva, razlikuje od stopnje državne udeležbe v gospodarstvu, ki bo najbolj ustrezala prebivalcem v kitajskem tržnem gospodarstvu;
6. poziva Komisijo, naj se z mednarodnimi partnericami uskladi o tem, kako najbolje zagotoviti popolno pravno veljavnost vseh določb oddelka 15 protokola o pristopu Kitajske k Svetovni trgovinski organizaciji, razen pododstavka 15(a)(ii), v njihovi nacionalni zakonodaji;
7. poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva pomisleke sindikatov, industrije in različnih deležnikov v EU glede posledic za delovna mesta in trajnostno gospodarsko rast v Uniji v vseh prizadetih proizvodnih sektorjih ter za vso industrijo EU in naj zagotovi varstvo delovnih mest v EU ter socialnih in okoljskih standardov EU;
8. je prepričan, da EU Kitajski ne bi smela podeliti tega neoliberalnega statusa tržnega gospodarstva, zlasti v sedanjih razmerah, ko EU ni pripravila posodobljene, pregledne in poštene zakonodaje na področju instrumentov trgovinske zaščite; meni, da bi morala EU v protidampinških in protisubvencijskih preiskavah kitajskih podjetij, katerih cene izvoznih izdelkov so sumljivo nizke, uporabljati nestandardno metodologijo, ob polnem upoštevanju tistih delov oddelka 15 protokola o pristopu Kitajske, ki ne prenehajo veljati decembra 2016;
9. poziva Svet, naj se s Parlamentom čim prej dogovori o posodobitvi instrumentov Unije za trgovinsko zaščito;
10. poziva Komisijo, naj zagotovi okrepljen in veljaven instrument trgovinske zaščite, ki bi industriji EU zagotovil enakovredne konkurenčne pogoje s Kitajsko, pa tudi z drugimi tretjimi državami;
11. poziva Komisijo, naj spremeni pravila glede državne pomoči, da bi omogočili posredovanje države za okrepitev socialno in okoljsko koristnih projektov ter pomagali MSP in industrijam v težavah, tako da bi prispevali k obnovi njihovih proizvodnih zmogljivosti, ki jih je kriza zelo prizadela; poziva k vzpostavitvi celovitega pristopa k trgovinski politiki v STO, ki bo omogočal udeležbo javnega sektorja, da bi ohranili delovna mesta in podprli industrijsko politiko;
12. ponovno poziva k poglobljeni reformi pravil STO, da bi v celoti vključevala spoštovanje temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela, pa tudi ustreznih okoljskih in socialnih standardov v mednarodni trgovini;
13. poziva, naj se v skladu s pravili STO in kot začasni ukrep v nekaterih strateških sektorjih, kot so jeklo, keramika, druge kovine, plastika in modeli, uvede prilagoditev meje CO2, da bi tako upoštevali sporazum COP21 in podprli najčistejše tovarne;
14. poziva, naj se oblikujejo ukrepi za označevanje trajnostnih industrijskih izdelkov, da bi spodbudili najčistejše tovarne in industrijske izdelke;
15. poziva Komisijo, naj v mednarodnih forumih, kot sta STO in Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj, spodbuja dogovor o sodobni opredelitvi gospodarskega, socialnega in okoljskega dampinga, da bi tako našli večstransko rešitev, ki bo upoštevala zapletene sodobne lastniške modele, pa tudi potrebe varstva delavcev in potrošnikov v novih svetovnih vrednostnih verigah;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.