Dokument zasedanja
1.6.2016
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o razmerah v Venezueli
( 2016/2699(RSP) )
Javier Couso Permuy, Marina Albiol Guzmán, João Pimenta Lopes, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Miguel Viegas, João Ferreira, Eleonora Forenza, Paloma López Bermejo, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Sofia Sakorafa
v imenu skupine GUE/NGL
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Venezueli
( 2016/2699(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju drugega odstavka 1. člena v prvem poglavju Ustanovne listine Organizacije združenih narodov iz leta 1945, kjer je izražen cilj „razvijati prijateljske odnose med narodi, ki temeljijo na spoštovanju načela enakopravnosti in samoodločbe narodov, in izvajati druge ustrezne ukrepe za utrditev miru na svetu“,
– ob upoštevanju 1. člena Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah ter 1. člena Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki navajata, da „imajo vsi narodi pravico do samoodločbe“ ter da „s to pravico svobodno določajo svoj politični status in svobodno zagotavljajo svoj ekonomski, socialni in kulturni razvoj“,
– ob upoštevanju izjave z vrha voditeljev držav in vlad Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) ter EU-27 z dne 27. januarja 2013, v kateri so podpisnice potrdile svojo zavezanost vsem ciljem in načelom, zapisanim v Ustanovni listini Organizacije združenih narodov, ter svojo podporo vsem prizadevanjem za ohranjanje suverene enakosti vseh držav in spoštovanje njihove ozemeljske celovitosti in politične neodvisnosti,
– ob upoštevanju razglasitve Latinske Amerike in Karibov za območje miru, dogovorjene na vrhunskih srečanjih Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav v Havani (Kuba) leta 2014, Belénu (Kostarika) leta 2015 in Quitu (Ekvador) leta 2016,
– ob upoštevanju politične izjave in bruseljske izjave z vrha voditeljev držav in vlad EU ter Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav, ki je potekal 10. in 11. junija 2015, v katerih so podpisnice znova potrdile svojo zavezanost vsem ciljem in načelom, zapisanim v Ustanovni listini Organizacije združenih narodov, ter svojo podporo vsem prizadevanjem za ohranjanje suverene enakosti vseh držav in spoštovanje njihove ozemeljske celovitosti in politične neodvisnosti, znova pa so tudi potrdile, da bodo spore reševale mirno in pravično ter v skladu z mednarodnim pravom, in zapisale, da je Skupnost latinskoameriških in karibskih držav razglasila Latinsko Ameriko in Karibe za območje miru,
– ob upoštevanju načela nevmešavanja iz Ustanovne listine OZN,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju izvolitve Bolivarske republike Venezuele za članico Sveta OZN za človekove pravice oktobra 2015 in sklepov zadnjega splošnega rednega pregleda Sveta za človekove pravice o Venezueli,
– ob upoštevanju Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih iz leta 1961,
– ob upoštevanju predhodnih izjav generalnega sekretarja Zveze južnoameriških držav (UNASUR) z dne 23. maja 2016 po njenem obisku v Venezueli,
– ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja OZN Ban Ki Muna z dne 21. maja 2016,
– ob upoštevanju sklepa venezuelskega vrhovnega sodišča o ustavnosti odloka št. 2323 o izrednih razmerah in izrednih gospodarskih razmerah, ki ga je potrdila vlada,
– ob upoštevanju pobude predsednika Nicolása Madura, da bi v skladu z načelom pravne države in ob spoštovanju ustavnega okvira ustanovili in podprli komisijo za resnico in odpravo krivic za žrtve nasilja,
– ob upoštevanju predhodnih izjav o razmerah v Venezueli, ki so jih objavili Mercosur, Zveza južnoameriških držav ter Skupnost latinskoameriških in karibskih držav, in zlasti njihovih izjav, v katerih so zavrnili enostranske prisilne ukrepe ZDA proti Bolivarski republiki Venezueli,
– ob upoštevanju izjav argentinskega dobitnika Nobelove nagrade za mir Adolfa Péreza Esquivela in papeža Frančiška o Venezueli,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Venezueli, zlasti najnovejše izjave njene tiskovne predstavnice z dne 24. februarja 2015,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli, zlasti z dne 24. maja 2007[1], 23. oktobra 2008[2], 7. maja 2009[3], 11. februarja 2010[4], 8. julija 2010[5], 24. maja 2012[6], 27. februarja 2014[7], 18. decembra 2014[8] in 9. marca 2015[9],
– ob upoštevanju uradnega sporočila generalnega sekretarja Zveze južnoameriških držav z dne 28. maja 2016 in predhodnih izjav nekdanjega predsednika Dominikanske republike Leonela Férnandeza med obiskom skupine za gospodarske zadeve v Venezueli,
– v skladu s členom 123(2) Poslovnika,
A. ker v nekaterih sektorjih v Venezueli potekajo gospodarski boji, ki so se v zadnjih mesecih še okrepili z dvigovanjem cen ter tihotapljenjem in kopičenjem blaga; ker sta mir in suverenost v državi ogroženi od znotraj in od zunaj, hkrati pa jo pestijo velike socialne, gospodarske, politične in okoljske težave ter težave, povezane z naravo;
B. ker je vlada Bolivarske republike Venezuele večkrat obsodila destabilizacijske ukrepe, ki jih podpira opozicija, da bi omajala mir in demokratično stabilnost v državi in prizadela njeno prebivalstvo, tako je 12. februarja 2014 izvedla „operacijo Jeriho“, tj. poskus državnega udara proti demokratično izvoljeni vladi, ki ga je načrtovala skrajno desna opozicija, financirala in podprla pa vlada ZDA s podporo številnih visokih venezuelskih vojaških uradnikov, poleg tega je obsodila okrepitev gospodarske vojne v zadnjih mesecih, spodbujanje nasilnih dejanj proti civilistom, javnim ustanovam, vojski in policiji ter sabotiranje javnih storitev, pri čemer so bili vpleteni opozicijski voditelji, med drugim župan Caracasa Antonio Ledezma, María Corina Machado in Leopoldo López, ki so zagrešili huda kazniva dejanja in zdaj poskušajo manipulirati z mednarodnim javnim mnenjem, da bi jih obravnavali kot politične zapornike;
C. ker je bil Antonio Ledezma aretiran, potem ko je državno tožilstvo izdalo nalog za njegovo aretacijo in ga obtožilo dogovarjanja in sodelovanja v hudodelski združbi zaradi njegove domnevne vpletenosti v to zaroto; ker sta obe kaznivi dejanji, za kateri je obdolžen, opredeljeni in kaznovani v skladu z venezuelskim kazenskim zakonikom in sistemskim zakonom proti organiziranemu kriminalu in financiranju terorizma;
D. ker so bile v nasilju, ki ga ustvarja venezuelska skrajna desnica, umorjene številne vodilne osebnosti Združene socialistične stranke Venezuele (PSUV): Omar Arcadio Guararima in Jhonny Rodríguez leta 2013, Juancho Montoya, Eliézer Otaiza, Efraín Enrique Larreal in Robert Serra leta 2014, Dimas Gómez Chirinos, César Cristóbal Grisel Salazar, José Coraspe in Jean Carlos Añanguren leta 2015 in Alfredis José Escandela Sánchez, Ricardo Durán, César Vera in Marco Tulio Carrillo leta 2016, 28. maja letos pa je bil nasilno ubit upokojeni generalmajor venezuelske vojske in nekdanji poveljnik bolivarske narodne milice Félix Velásquez, ki je umrl za strelnimi ranami v Caracasu; ker po besedah ministra za notranje zadeve, pravosodje in mir Gustava Gonzáleza Lópeza osebi, aretirani zaradi suma uboja, prihajata iz vrst policije, delujoče v četrti Chacao v Caracasu in privržene županu prestolnice, ki podpira opozicijo;
E. ker je predsednik ZDA Barack Obama decembra 2014 razglasil zakon o uvedbi enostranskih in zunajozemeljskih sankcij proti Venezueli, ki ga je sprejel senat ZDA in s katerim so te sankcije, ki jih izvajajo ZDA proti narodu in vladi Bolivarske republike Venezuele, podaljšane do leta 2019; ker je vseh 33 latinskoameriških in karibskih narodov obsodilo in zavrnilo enostranske sankcije, ki jih je ZDA uvedla proti Venezueli; ker so voditelji držav in vlad EU v bruseljski izjavi z drugega srečanja na vrhu med EU ter Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav zapisali, da so s tem seznanjeni; ker se je venezuelska vlada odzvala z razglasitvijo vrste ukrepov za izvajanje členov Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih;
F. ker je podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini 10. maja 2016 v Strasbourgu z zaskrbljenostjo in v intervenističnem duhu pozvala Evropski parlament, naj pomaga najti ustrezno rešitev za razmere v Venezueli;
G. ker je podpredsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani 17. maja 2016 na zasedanju Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine v Lizboni pozval EU, naj posreduje v Venezueli;
H. ker je del sedanje destabilizacije v Venezueli financiranje protivladnih organizacij in političnih strank, ki ga že več kot 12 let z milijoni ameriških dolarjev izvajajo agencije ZDA, kot sta Agencija Združenih držav za mednarodni razvoj in Nacionalna ustanova ZDA za demokracijo; ker je predsednik Obama odobril poseben sklad v višini 5,5 milijona USD za financiranje protivladnih skupin v Venezueli prek zunanjega ministrstva ZDA;
I. ker je bil februarja 2014 sprožen načrt z imenom La Salida (Izhod) z demonstracijami, ki so jih na poziv desničarskih in skrajno desnih političnih strank organizirali študenti in ki so se sprevrgle v več mesecev trajajoče nasilje z jasnim ciljem destabilizacije demokratično izvoljene venezuelske vlade; ker je bilo med februarjem in junijem 2014 ubitih 43 ljudi, 878 ljudi pa ranjenih; ker ta strategija ni nova, scenarij pa je podoben tistemu v državnem udaru leta 2002 in nasilju, ki je sledilo demokratični izvolitvi predsednika Madura aprila 2013; ker voditelji opozicije niso hoteli priznati izida volitev in od takrat vztrajno spodbujajo nasilje; ker je na večer volitev po napadih na udeležence bolivarskih praznovanj umrlo 11 Venezuelcev, od tega dva otroka;
J. ker je venezuelski odbor žrtev nasilja zaradi cestnih zapor in stalnih državnih udarov (Comité de Víctimas de la Guarimba y el Golpe Continuado), ki so ga ustanovile žrtve tega nasilja in njihovi sorodniki, pozval mednarodno skupnost, naj človekovih pravic ne izkorišča v politične namene in naj ne sodeluje z venezuelskimi političnimi akterji, ki poskušajo prikriti ali izrabiti nasilna in sovražna dejanja, ki pretresajo Venezuelo vse od februarja 2014; ker so sorodniki žrtev prosili, da se odgovorne privede pred sodišče, in pozvali, naj se odpravi nekaznovanje kršitev človekovih pravic v državi;
K. ker je bil maja 2016 na zahtevo in pobudo predsednika Madura ustanovljen odbor Zveze južnoameriških držav, ki naj bi si prizadeval za spodbujanje dialoga med venezuelsko vlado in opozicijo, da bi obravnavali vprašanja, ki so za narod bistvenega pomena; ker v skupini, ki pripravlja dnevni red dialogov, sodelujejo nekdanji španski predsednik vlade José Luis Rodríguez Zapatero, nekdanji panamski predsednik Martín Torrijos in nekdanji predsednik Dominikanske republike Leonel Fernández; ker je v zvezi s tem generalni sekretar OZN Ban Ki-Moon podprl njihove pobude za spodbujanje dialoga med venezuelsko vlado in opozicijo pod okriljem Zveze južnoameriških držav;
L. ker večina nacionalnih in mednarodnih medijev razmere v Venezueli prikazuje enostransko; ker se z manipuliranjem informacij, zlasti prek družabnih omrežij, širijo govorice in zavajajoče informacije o Venezueli, med drugim o domnevi humanitarni krizi, da bi upravičili posredovanje proti Venezueli;
M. ker je Nobelov nagrajenec za mir Adolfo Pérez Esquivel večkrat pozval k obrambi demokracije v Venezueli pred poskusi destabilizacije vlade in posvaril, da poskusi državnega udara v Latinski Ameriki napredujejo z uporabo novih metodologij, ter obsodil korporacijske medijske multinacionalne družbe, kot sta CNN in Fox News, da predvajajo vojno propagando v imenu miru ter sovraštvo v imenu svobode;
N. ker je bilo v zadnjih 15 letih v Venezueli dvajset različnih volitev; ker je na zadnjih parlamentarnih volitvah zmagala opozicija, kar dokazuje, da je trditev o neobstoju demokracije v Venezueli popolnoma napačna; ker del opozicije kljub temu, da so bile vse volitve demokratične, vladi vztrajno odreka legitimnost; ker je opozicija na zadnjih volitvah iz preračunljivosti priznala izide volitev in pozvala k spoštovanju venezuelske ustave, čeprav je temu vedno nasprotovala; ker ima ustava Bolivarske republike Venezuele mehanizme participativne demokracije, kot je določba o referendumu za razveljavitev predsednikovega mandata;
O. ker skrajna desnica v Venezueli skuša zavesti javno mnenje s tem, ko trdi, da nacionalni svet za volitve blokira tovrsten referendum; ker je imela opozicija priložnost, da bi 10. januarja 2016 začela postopek, vendar tega iz takšnega ali drugačnega razlogov ni storila in je čakala do zadnjega trenutka, da ga je zahtevala, čeprav je poznala vse faze, ki bi jih morala upoštevati; ker skrajna desnica ni upoštevala postopkov, zdaj pa kritizira nacionalni svet za volitve zgolj zato, ker želi iz preračunljivosti prilagoditi zakonodajo skladno s svojim programom;
P. ker si je skrajna desnica prizadevala, da bi sprejeli zakon o pomilostitvi, na podlagi katerega bi morali v nekaterih evropskih državah izpustiti morilce in teroriste; ker trdi, da bi bil namen tega zakona izpustitev političnih zapornikov; ker so osebe, ki so zaprte v Venezueli, odgovorne za hudodelstva proti venezuelskemu narodu in njihovi legitimni vladi, uboje navadnih državljanom med protesti, t. i. guarimbas, in druga teroristična dejanja;
Q. ker je bila Bolivarska republika Venezuela s široko podporo izvoljena za članico Sveta OZN za človekove pravice; ker je Venezuela sprejela 97 % priporočil zadnjega splošnega rednega pregleda Sveta za človekove pravice iz leta 2011; ker se 80 % priporočil neposredno uporablja in se je venezuelska država zavezala k izvajanju ostalih sprejetih priporočil; ker je bila Venezuela oktobra 2014 izvoljena tudi za eno od petih nestalnih članic Varnostnega sveta OZN za obdobje 2015–2016, za kar je glasovalo 181 od 193 držav članic OZN; ker je Venezuela 6. in 7. novembra 2014 nastopila pred Odborom Združenih narodov proti mučenju, ki je preučil, ali država spoštuje Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju;
R. ker je med letoma 2006 in 2013 Venezuela po indeksu Združenih narodov o človekovem razvoju napredovala za trinajst mest na 71. mesto od skupno 187; ker je venezuelska vlada v zadnjem desetletju socialne izdatke povečala za več kot 60,6 %; ker je danes Venezuela država z najmanjšo stopnjo neenakosti v regiji;
S. ker je po podatkih Gospodarske komisije OZN za Latinsko Ameriko (CEPAL) Venezuela znatno znižala stopnjo revščine in povečala pričakovano življenjsko dobo; ker je raven skrajne revščine leta 2015 padla na rekordno nizko raven 5,4 % v primerjavi z 21 % leta 1998; ker je Organizacija OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) čestitala venezuelski vladi za znatno zmanjšanje števila podhranjenih oseb, s čimer je izpolnila enega od razvojnih ciljev tisočletja OZN;
T. ker je Venezuela peta največja svetovna izvoznica nafte in ima največje dokazane zaloge nafte ne svetu; ker bo v skladu z osnutkom proračuna za leto 2015 38 % javnih izdatkov namenjenih socialnim naložbam, ki zajemajo izobraževanje, stanovanja in urbanistični razvoj, zdravstveno varstvo, socialno varnost, kulturo, komunikacije ter znanost in tehnologijo, kar znaša 8,2 % venezuelskega BDP;
U. ker je Venezuela izpostavljena hudim političnim, finančnim, gospodarskim in medijskim napadom ZDA in EU, hkrati pa se sooča z vremenskim pojavom El Niño, zaradi katerega je bilo v zadnjih treh letih premalo padavin in so več območij prizadele suša in visoke temperature; ker se je zaradi teh razmer znižala vodna gladina jezu Guri, kar je prispevalo k energetski krizi v državi; ker je venezuelsko gospodarstvo prizadeto zaradi padanja cen nafte in ker si vlada prizadeva, da bi ohranila sedanji socialni model in socialni napredek, ki ga je dosegla;
V. ker se je v teh izjemnih časih, ki jih doživlja Venezuela, predsednik Maduro odločil izdati odlok št. 2323 o izrednih razmerah in izrednih gospodarskih razmerah, ki je že dal nekaj pozitivnih rezultatov pri varovanju pravic delavcev, avtohtonih prebivalcev in upokojencev poleg drugih skupin, ki so jih prizadele izredne razmere;
W. ker se je s posredovanjem Joséja Luisa Rodrígueza Zapatera, Leonela Fernándeza in Martína Torrijosa začel dialog med predstavniki vlade Bolivarske republike Venezuele in opozicijo;
1. odločno obsoja, da je nenehno prisotna kampanja za destabilizacijo Bolivarske republike Venezuele z izvajanjem nasilnih dejanj v podobnih okoliščinah, kot pri prejšnjem poskusu državnega udara leta 2002; vztraja, da intervencijski ukrepi proti suverenosti Venezuele še zdaleč ne prispevajo k dialogu in miru, marveč spodbujajo skrajna stališča, ki ne sodijo v njen institucionalni in ustavni red;
2. obsoja trditve o domnevni humanitarni krizi v Venezueli, ki so namenjene spodbujanju mednarodne kampanje za posredovanje v tej državi;
3. globoko obžaluje smrtne žrtve in izreka sožalje družinam žrtev nasilja, ki ga izvaja opozicija; poziva, naj storilci kaznivih dejanj in tisti, ki so k njim spodbujali, odgovarjajo za svoja dejanja; izraža spoštovanje do sodnega sistema Bolivarske republike Venezuele in zato nasprotuje vsakemu vmešavanju v potekajoče sodne postopke na nacionalni ravni;
4. obžaluje, da so nekateri člani opozicije, med njimi Antonio Ledezma, María Corina Machado in Leopoldo López, povezani z državnim udarom, saj so poskušali zrušiti venezuelski ustavni red, s čimer so se v preteklosti izločili iz demokratičnega okvira;
5. ponovno izraža popolno podporo venezuelskemu narodu, bolivarskemu procesu in izvoljenemu predsedniku Nicolásu Maduru in solidarnost z njimi; opozarja, da v skladu z mednarodnim pravom v celoti spoštuje načelo nevmešavanja v notranje zadeve držav; globoko obžaluje vmešavanje Evropske unije ali katere koli države v notranje zadeve tretjih držav, obžaluje pa tudi najnovejši izjavi Federice Mogherini in Antonia Tajanija; zato tudi obsoja odločitev ZDA za uvedbo sankcij proti Venezueli;
6. obsoja neiskrenost Evropskega parlamenta, ki človekove pravice uporablja za politične cilje, zlasti v primeru Venezuele; opozarja, da je od leta 2007 to deseta resolucija Parlamenta o tej državi, pri čemer je bila večina prejšnjih resolucij vloženih pred volitvami ali v času procesa destabilizacije; svari in je trdno prepričan, da se namerava Evropski parlament uporabiti kot prizorišče manipulacije, kjer bi venezuelske domače zadeve izkoristili za špansko volilno kampanjo in pri tem ugodili posebnim interesom nekaterih političnih strank v tej državi, kar nima nobene zveze s prednostnimi nalogami EU, ki bi se morala osredotočiti na obravnavanje hudih socialnih in političnih problemov, ki tarejo njene državljane in s katerimi se sooča na svojem ozemlju;
7. obsoja nedemokratične in uporniške cilje kampanje za destabilizacijo; opozarja na imperialistični interes ZDA, da si zagotovijo dostop do venezuelskih naftnih virov, in njihov politični cilj, da oslabijo države Bolivarske zveze za narode naše Amerike – ljudski trgovinski sporazum (ALBA-TCP);
8. se strinja z načeli iz razglasitve Latinske Amerike in Karibov za območje miru ter poziva celotno mednarodno skupnost, naj v celoti spoštuje to razglasitev, kar zadeva države, ki so članice Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav, vključno z zavezo, da se ne bo neposredno ali posredno vmešavala v notranje zadeve drugih držav ter da bo spoštovala načelo suverenosti držav, enakih pravic in samoodločbe narodov;
9. poudarja, da dialog s tretjimi državami nikakor ne sme omejevati pravice narodov do samoodločbe; obžaluje, da Evropska unija in njene države članice prepogosto dajejo prednost diplomatskim, političnim ali gospodarskim vidikom pred človekovimi pravicami, torej uporabljajo pristop, ki omogoča politiko dvojnih meril, kar je v nasprotju s splošno vizijo človekovih pravic; zavrača scenarij, podoben tistemu v Iraku, Afganistanu, Siriji in Libiji, ki je pod pretvezo uvedbe demokracije in človekovih pravic privedel do tega, da so celotne regije pahnjene v uničevanje, vojno, kaos in humanitarno krizo;
10. obžaluje vlogo mednarodnih medijev pri širjenju govoric in zavajajočih informacij, da bi s tem ustvarili ozračje nasilja in destabilizacije, ki bi oslabilo venezuelsko vlado; opozarja, da je svoboda obveščanja temeljna človekova pravica, in poziva mednarodne medije, naj ravnajo odgovorno ter o dogodkih poročajo pošteno, verodostojno in uravnoteženo, kar pa se trenutno ne dogaja;
11. obsoja osnutek zakona o pomilostitvi, ki ga je predlagala skrajna desnica v Venezueli, katerega glavni cilj je izpustitev morilcev, teroristov in oseb, odgovornih za smrt nedolžnih ljudi;
12. izraža globoko solidarnost z Venezuelo in Latinsko Ameriko ob pojavu El Niño in njegovih hudih posledicah v tej državi; odločno poziva k mednarodni solidarnosti, da bi pomagali in podprli regije, ki jih je prizadel ta naravni pojav;
13. pozdravlja izvajanje politike na področju socialne vključenosti v Venezueli, ki temelji na družbeni odgovornosti in pravici, enakosti, solidarnosti in človekovih pravicah in je pomagala zmanjšati neenakost v državi, zlasti glede ukrepov za socialni razvoj in znatnega napredka pri zmanjšanju revščine in na področju izobraževanja, vključno z izkoreninjenjem nepismenosti leta 2005 in povečanjem števila študentov;
14. opozarja na pomembno vlogo Venezuele pri vzpostavitvi in krepitvi procesa sodelovanja in povezovanja v korist narodov Latinske Amerike; poudarja znatni napredek, ki je bil na področju regionalnega povezovanja in sodelovanja dosežen v korist narodov Latinske Amerike; pozdravlja znatne dosežke zveze ALBA-TCP in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav na področju zdravstva, izobraževanja, kulture in finančnega povezovanja;
15. priznava, da se države članice zveze ALBA-TCP zavedajo trdega dela venezuelske vlade pri spodbujanju in varovanju človekovih pravic, pravičnosti in miru ter v prizadevanjih, da bi preprečila načrte za mednarodno posredovanje proti Venezueli, kar ogroža stabilnost ne le njihove sestrske države, temveč vse regije;
16. podpira izjavo Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine na vrhunskem srečanju v Lizboni, ki je potekalo od 16. do 18. maja 2016, in v kateri je v povezavi z izzivi, s katerimi se soočajo nekatere države članice zveze teh dveh regij, izrazila zaskrbljenost zaradi političnih, gospodarskih in družbenih posledic gospodarske krize, ki je prizadela številne evropske in latinskoameriške države, poleg tega pa je glede venezuelske krize priporočila, naj se poišče stična točka, ki bo omogočila, da si bodo predstavniki vlade, skupščine in političnih strank skupno prizadevali pri iskanju rešitev v okviru venezuelske ustave;
17. pozdravlja pobudo predsednika Madura ob podpori Zveze južnoameriških držav, da bi vzpostavili dialog med predstavniki vlade Bolivarske republike Venezuele in opozicijo, in podpira vlogo te zveze, ki zagovarja, da bi morali pri tem dialogu prednostno obravnavati dobrobit vseh državljanov, mir, pravičnost, resnico, dobre institucionalne odnose, okrepitev gospodarstva, varstvo pravne države, zaščito demokracije in spoštovanje nacionalne suverenosti; prvo srečanje je potekalo v Dominikanski republiki, udeležili pa so se ga tudi nekdanji španski predsednik vlade José Luis Rodríguez Zapatero, nekdanji predsednik Dominikanske republike Leonel Fernández in nekdanji panamski predsednik Martín Torrijos;
18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladi Bolivarske republike Venezuele, parlamentu Mercosurja, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter latinskoameriškim regionalnim organom, med katerimi so Zveza južnoameriških držav, zveza ALBA-TCP ter Skupnost latinskoameriških in karibskih držav.