Dokument zasedanja

 

B8-0805/2016

17.6.2016

PREDLOG RESOLUCIJE

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika

o pokolih na vzhodu Konga

( 2016/2770(RSP) )

Maria Lidia Senra Rodríguez, Marie-Christine Vergiat, Malin Björk, Paloma López Bermejo, Jiří Maštálka, Ángela Vallina, Helmut Scholz, Barbara Spinelli, Javier Couso Permuy, Xabier Benito Ziluaga, Tania González Peñas, Estefanía Torres Martínez, Miguel Urbán Crespo, Lola Sánchez Caldentey

v imenu skupine GUE/NGL

 

B8-0805/2016

Resolucija Evropskega parlamenta o pokolih na vzhodu Konga

( 2016/2770(RSP) )

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju prejšnjih resolucij, zlasti resolucij z dne 10. marca 2016 in 7. oktobra 2010 o neuspešnem varstvu človekovih pravic in sodstva v Demokratični republiki Kongo ter resolucij Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948 in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju ustave Demokratične republike Kongo, zlasti člena 56, v katerem je določeno: „Katero koli dejanje, kateri koli sporazum, dogovor ali druga dejstva, zaradi katerega narod, fizične ali pravne osebe ostanejo brez vseh ali dela sredstev za preživljanje, ki izhajajo iz njihovih virov in naravnega bogastva, se brez poseganja v mednarodne določbe o gospodarskih kaznivih dejanjih opredeli kot dejanje plenjenja, ki je po zakonu kaznivo“,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,

–  ob upoštevanju člena 3 in protokola II ženevske konvencije iz leta 1949, ki prepovedujeta usmrtitve po hitrem postopku, posilstva, prisilno novačenje in druga grozodejstva,

–  ob upoštevanju mednarodne konvencije o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989,

–   ob upoštevanju člena 3 in protokola II ženevskih konvencij iz leta 1949, ki prepovedujeta usmrtitve po hitrem postopku, posilstva, prisilno novačenje in druga grozodejstva,

–  ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta št. 2211 iz marca 2015, ki je mandat misije OZN za stabilizacijo v Demokratični republiki Kongo (Monusco) podaljšal do 31. marca 2016,

–  ob upoštevanju dejstva, da je nagrado Saharova za leto 2014 prejel kongovski zdravnik ginekolog dr. Denis Mukwege za boj za varstvo pravic žensk v Kongu,

–  ob upoštevanju stališča Evropskega parlamenta o potrjevanju uvoznikov določenih mineralov in kovin z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem, o katerem je EP glasoval 20. maja 2015,

–  ob upoštevanju poročila programa OZN za okolje (UNEP) z dne 15. aprila 2015 o izkoriščanju naravnih virov in nezakoniti trgovini z njimi, s katero se okoriščajo organizirane kriminalne združbe,

–  ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so porast števila oboroženih skupin, dezorganizacija in nestabilnost države, nezmožnost OZN, da bi se usklajeno odzvala na genocid in njegove posledice, ter vpletenost držav z interesi v regiji, kot so ZDA in Francija, privedli do šokantnega stanja, zaradi katerega so od leta 1996 umrli že stotisoči oziroma celo milijoni, v veliki večini civilisti, ki so bili žrtve predvsem podhranjenosti, bolezni in revščine, ki so se razširile po vojnah leta 1996 in 1998; ker to stanje še danes pušča posledice v državi;

B.  ker je po podatkih Sklada Združenih narodov za otroke (UNICEF) perinatalna umrljivost med letoma 2007 in 2014 padla za 30 %, s 148 smrti na 1000 rojstev v letu 2007 na 104 smrti v letu 2014; ker je umrljivost mladih mater padla za 35 %, s 1289 smrti na 100.000 rojstev v letu 2007 na 846 smrti v letu 2014;

C.  ker je Demokratična republika Kongo od leta 2012 spet nestabilna, z več tisoč smrtnimi žrtvami, povezanimi z spopadi in nasiljem, ki so zaznamovali predvsem provinci Severni Kivu in Južni Kivu na vzhodu države; ker je bilo po podatkih Urada OZN za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA) 31. julija 2015 notranje razseljenih 1,5 milijona ljudi, kar pomeni 7 % celotnega prebivalstva države; ker 400.000 kongovskih beguncev še vedno živi v izgnanstvu; ker se v Demokratično republiko Kongo zgrinjajo begunci na begu pred hudo humanitarno krizo v sosednji Centralnoafriški republiki;

D.  ker so med vojskujočimi se stranmi Demokratične sile za osvoboditev Ruande (FDLR, hutujske milice), Kongovski zbor za demokracijo – Goma (RCD-G), ki ga podpira Ruanda proti vladi Demokratične republike Kongo, Gospodova uporniška vojska (LRA), ki je nastala po uporu v Ugandi, milice Mai Mai v Katangi in Ljudsko združenje za samoobrambo (MPA); ker so razmere še vedno negotove, čeprav so bile določene skupine po letu 2010 demobilizirane, v nekaterih primerih pa deloma vključene v kongovsko vojsko (FARDC); ker instrumentalizacija „etničnega vprašanja“ v regiji možno podžiga konflikte in še naprej deli ozemlja;

E.  ker se od začetka leta 2016 nasilje še stopnjuje; ker je v ponedeljek, 13. junija, kongovska vojska razglasila smrt šestih ugandskih upornikov iz Zavezniških demokratičnih sil (ADF) in kongovskega vojaka, ki so padli v praski v regiji Beni na vzhodu države; ker se je v začetku maja 2016 po relativnem zatišju spet začelo nasilje; ker naj bi bilo v noči s 3. na 4. maj v vasi Eringeti, 60 km severovzhodno od Benija in 200 m od dveh taborišč misije Monusco, s hladnim orožjem ubitih 17 oseb; ker naj bi v pobojih v regiji Beni med februarjem in majem 2016 umrlo okrog sto ljudi;

F.  ker kongovska vlada in Moskva poboje pripisujeta ADF, številni strokovnjaki in nevladne organizacije pa so bolj previdni pri svojih izjavah in menijo, da bi lahko bile vpletene tudi vladne sile; ker je sredi maja 2016 skupina strokovnjakov pripravila zaupno poročilo odbora OZN za sankcije, v katerem je za organizacijo in izvedbo grozodejstev obtožila kongovsko vojsko in generala, ki je blizu predsedniku Kabili; ker aktivisti civilne družbe in opozicije obsojajo pomanjkanje odziva in vpletenost Monusca in vlade v te napade; ker so od teh pobojev potekale številne demonstracije, na nekaterih pa so bili demonstranti na silo razgnani; ker se zatiranje članov opozicije nadaljuje;

G.  ker so se 1. in 2. junija 2016 člani Državljanske fronte 2016 (opozicija) odpravili v Haag, da bi od Mednarodnega kazenskega sodišča zahtevali, naj uvede preiskavo teh pobojev in vpletenosti vojakov državne vojske; ker se sodišče poziva tudi k preiskavi zatiranja demonstrantov opozicije v okviru volilnega procesa;

H.  ker so se zgodili mnogi vojni zločini in zločini zoper človečnost, množične kršitve človekovih pravic, poslabšanje represije nad nasprotniki, množična posilstva žensk in deklic ter množično razseljevanje prebivalstva; ker naj bi bilo v Demokratični republiki Kongo od leta 1996 uradno vsaj 200.000 posilstev, v resnici pa gotovo še mnogo več, saj mnoga posilstva niso prijavljena; ker je posilstvo vojno orožje, ki ga uporabljajo vse vojskujoče se strani, vključno z državnimi oboroženimi silami; ker je v Demokratični republiki Kongo prisilno novačenje, predvsem otrok, v vojaške vrste nekaj vsakdanjega;

I.  ker zoper redno vojsko (FARDC) redno prihajajo obtožbe zaradi nasilja; ker je vlada oktobra 2012 sprejela akcijski načrt za ustavitev novačenja otrok, spolnega nasilja in drugih hudih kršitev pravic otroka s strani oboroženih in varnostnih sil; ker problemi ostajajo in je nekaznovanost običajna;

J.  ker je misija Monusco (Misija OZN za stabilizacijo v Demokratični republiki Kongo), ki je bila vzpostavljena leta 1999, popolnoma odpovedala, saj ni omogočila izboljšanja razmer za civilno prebivalstvo, ki ga je vojna hudo prizadela, njena podpora nacionalni kongovski vojski (FARDC) pa le še krepi zločine le-te; ker je, potem ko je bilo vojaško sodelovanje med misijo Monusco in FARDC februarja 2015 prekinjeno, OZN 2. marca 2016 odločila nadaljevati vojaško podporo vladnim silam;

K.  ker je v Demokratični republiki Kongo obilica pomembnih naravnih virov (zlato, kasiterit, koltan, plin metan itd.) in ker njihovo stalno nezakonito izkoriščanje, ki je zlasti na vzhodu Demokratične republike Kongo še vedno pogosto pod nadzorom oboroženih paramilitarističnih skupin, prispeva k financiranju in vzdrževanju konflikta in ostaja vir negotovosti za celotno regijo;

L.  ker nadnacionalne družbe financirajo oboroženi konflikt, da bi nadalje izkoriščale kongovske zaloge rudnin; ker je to Organizacija združenih narodov v objavljenih poročilih večkrat obsodila; ker je namestnik izvršnega direktorja programa Združenih narodov za okolje (UNEP) Ibrahim Thiaw aprila 2015 izjavil, da se letno izkoristi več kot za 1 milijardo USD naravnih virov in da se večina dobička (do 98 %) steka v blagajne mednarodnih skupin, s preostalima 2 % pa se financirajo notranje oborožene skupine;

M.  ker so mednarodne finančne institucije s svojimi načrti za strukturno prilagajanje še bolj destabilizirale državo in iz nje naredile pravno in davčno oazo za multinacionalke, zlasti v rudarskem sektorju; ker je rušenje stebrov kongovskega gospodarstva in odpuščanje tisočev delavcev v povezavi z mednarodnimi institucijami, v prvi vrsti s Svetovno banko, povzročilo pomanjkanje sredstev za preživljanje in poslabšanje življenjskih razmer prebivalstva na račun velikih, predvsem zahodnih, industrijskih skupin, ki si prilaščajo vire in ki so prevzele nadzor nad celotnim gospodarstvom;

N.  ker so se cene hrane od začetka konflikta znatno povečale, kar še poglablja revščino in prehransko negotovost lokalnega prebivalstva ter povečuje nestabilnost v regiji; ker so se razmere še poslabšale zaradi multinacionalk, ki si v sodelovanju z vlado prilaščajo zemljišča;

O.  ker so rast brezposelnosti, čedalje slabše socialne razmere in obubožanje prebivalstva odločilni dejavniki za nestabilnost, ki pretresa regijo;

1.  obsoja vsakršno nasilje, kršitve človekovih pravic in spolno nasilje; izraža solidarnost s prebivalci, ki že leta trpijo zaradi konfliktov; znova obsoja instrumentalizacijo „etničnega vprašanja“, ki je botrovalo milijonom žrtev v regiji in zgolj razdvaja prebivalstvo;

2.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi ponovnega pojava nasilja na vzhodu države in zahteva, da se izvede mednarodna in neodvisna preiskava, s katero se bo določila odgovornost vpletenih strani za te poboje, vključno z misijo Organizacije združenih narodov za stabilizacijo Demokratične republike Kongo in uradno vojsko; zahteva, da mednarodna skupnost končno sprejme konkretne ukrepe, potrebne za ustavitev genocida in izkoriščanja virov ter zagotovitev odškodnine žrtvam konfliktov;

3.  izraža tudi zaskrbljenost, ker se nasilje ob bližajočih se volitvah nadaljuje; zahteva, da se takoj in brezpogojno izpustijo vsi samovoljno pridržani ter se konča sodno in policijsko nadlegovanje članov opozicije;

4.  meni, da je boj proti nekaznovanju, kadar gre za kršitve humanitarnega prava ter ekonomska in finančna kazniva dejanja, eden od nujno potrebnih pogojev za ponovno vzpostavitev miru v Demokratični republiki Kongo;

5.  je posebej zaskrbljen zaradi položaja žensk v tej državi in kaznivih dejanj ter diskriminacije, katerih žrtve so; meni, da morata oblast in mednarodna skupnost okrepiti prizadevanja za odpravo množičnih posilstev kot vojaške strategije, zagotoviti dostop do javnih in brezplačnih zdravstvenih storitev, zlasti na področju reproduktivne zdravstvene oskrbe, kontracepcije in splava, ter spodbujati resnično enakost spolov;

6.  prav tako meni, da mora biti ena od prednostnih nalog oblasti in mednarodne skupnosti odprava pojava otrok vojakov;

7.  obsoja dejstvo, da se osnovne potrebe kongovskega prebivalstva sistematično žrtvujejo za gospodarske in geopolitične interese multinacionalnih podjetij in tujih sil;

8.  zato meni, da dramatičnih razmer na vzhodu Demokratične republike Kongo ni mogoče trajno rešiti brez ukrepov, ki bodo prebivalstvu končno zagotovili, da bo imelo korist od naravnih virov; poudarja, da mora zato država ponovno pridobiti suverenost nad svojim naravnim bogastvom in vzpostaviti nadzor nad dejavnostmi tujih nadnacionalnih podjetij ter razviti lastno infrastrukturo za izkoriščanje, predelavo in trženje surovin, za kar bo treba v skladu s členom 56 kongovske ustave pregledati in razveljaviti vse rudarske in gozdarske pogodbe, s čimer bi zagotovili, da bo to bogastvo koristilo čim širšemu krogu prebivalstva in ne le manjšini;

9.  ponovno poudarja, da je treba Demokratični republiki Kongo zagotoviti pravico do neodvisnosti pri preskrbi s hrano, ki vključuje pravico kmetov, da proizvajajo hrano za svoje prebivalstvo, in odpraviti prilaščanje zemljišč ter zagotoviti, da bodo imeli kmetje dostop do zemlje, semen in vode;

10.  zahteva, da mednarodna skupnost, zlasti države posojilodajalke (predvsem Belgija), odstrani ovire za razvoj Demokratične republike Kongo (in torej za mir) z odpravo dolga in dolžniških obresti, ki jih Kongo še vedno plačuje, ter z dejanskim mednarodnim sodelovanjem, ki bo namesto sporazumov o prosti izmenjavi in načrtov strukturnega prilagajanja spoštovalo temeljne človekove pravice in suverenost kongovske države; poziva organe Demokratične republike Kongo, naj zahtevajo revizijo svojih dolgov in odpis vseh nezakonitih dolgov do tujih upnikov, da bi popolnoma odpravili dolg in zadostili osnovnim človekovim potrebam svojega prebivalstva;

11.  zahteva, da Evropska unija in države članice povečajo finančno podporo in humanitarno pomoč kot odziv na nujne potrebe prebivalstva; zahteva, naj bo pomoč Unije in držav članic v obliki donacij in ne posojil, da se breme dolgov ne bi povečalo; obžaluje, da številne države članice Unije niso dosegle cilja, da bi razvojni pomoči namenile 0,7 % BNP in da so nekatere njen delež znižale; obžaluje, da se je zmanjšalo sodelovanje držav članic v programih pomoči v hrani; poziva, naj se razvojna pomoč ne izrablja za omejevanje in nadzor meja oziroma za zagotovitev ponovnega sprejema migrantov; zahteva, da se pomoč Unije in držav članic Demokratični republiki Kongo prednostno nameni za odpravljanje problemov, povezanih s hudimi neenakostmi, revščino, kronično podhranjenostjo, dostopom do zdravstvenega varstva in javnih storitev, zlasti zdravstvenih storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, ter doseganjem ciljev trajnostnega razvoja; zahteva tudi, da se pomoč v hrani poveča in prednostno nameni za nakup živil za lokalne kmete;

12.  znova poudarja, da bi morale biti dejavnosti podjetij iz EU v tretjih državah v celoti skladne z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; ob tem poziva države članice, naj zagotovijo, da se podjetja, za katera velja nacionalno pravo, ob ustanovitvi ali opravljanju dejavnosti v tretji državi ne bodo izognila spoštovanju človekovih pravic ter socialnih, zdravstvenih in okoljskih standardov, ki veljajo zanje; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe, ki se bodo uporabljali za evropska podjetja v primeru nespoštovanja teh standardov ali v primeru njihovega nezadovoljivega odškodovanja žrtev kršitev človekovih pravic, ko so za za te kršitve neposredno ali posredno odgovorna;

13.  poziva Svet, naj čim prej doseže dogovor s Parlamentom v trialogu o zavezujoči uredbi o konfliktnih mineralih, in zahteva, da se evropske livarne, rafinerije in uvozniki kovin, tudi proizvajalci končnih proizvodov, kot so avtomobili ali pametni telefoni, v svojih dobavnih verigah držijo strogih pravil, da bi zaustavili financiranje oboroženih skupin in nasilje na konfliktnih območjih;

14.  poziva zlasti, da se glede Demokratične republike Kongo izvede neodvisna preiskava o skladnosti evropskih podjetij s socialnimi in okoljskimi standardi, zlasti na področju naravnih virov, in o morebitni vpletenosti teh podjetij v financiranje oboroženih skupin; poziva tudi k izvedbi mednarodne preiskave o domnevnih povezavah med načrti za strukturno prilagajanje, finančno podporo mednarodnih finančnih institucij in kaznivimi dejanji, storjenimi v tej državi;

15.  nasprotuje vsem poskusom eksternalizacije migracijske politike Unije v tretje države; obsoja dejstvo, da rabatski proces, v katerem sodeluje tudi Demokratična republika Kongo, nikakor ne omogoča odpravljanja temeljnih vzrokov za migracije, temveč zgolj promovira politiko vračanja in ponovnega sprejema; meni, da ta politika nasprotuje pravu o prostem gibanju in pravici do azila; zato zahteva takojšnjo prekinitev pogajanj z Demokratično republiko Kongo v okviru rabatskega procesa;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Afriški uniji, vladam držav območja Velikih jezer, predsedniku, predsedniku vlade in parlamentu Demokratične republike Kongo, generalnemu sekretarju OZN, Svetu OZN za človekove pravice in skupni parlamentarni skupščini AKP-EU.