Dokument zasedanja
17.6.2016
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o pokolih na vzhodu Konga
( 2016/2770(RSP) )
Charles Goerens, Hilde Vautmans, María Teresa Giménez Barbat, Beatriz Becerra Basterrechea, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Javier Nart, Urmas Paet, Pavel Telička, Ivo Vajgl
v imenu skupine ALDE
Resolucija Evropskega parlamenta o pokolih na vzhodu Konga
( 2016/2770(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Demokratični republiki Kongo, zlasti tistih z dne 17. januarja 2008 o razmerah v Demokratični republiki Kongo in posilstvu kot vojnem zločinu[1], 21. februarja 2008 o Severnem Kivuju[2], 23. oktobra 2008 o oboroženih spopadih na območju vzhodne meje Demokratične republike Kongo[3], 17. decembra 2009 o nasilju v Demokratični republiki Kongo[4], 13. junija 2012 o spremljanju volitev v Demokratični republiki Kongo[5], 12. septembra 2013 o razmerah v Demokratični republiki Kongo[6], 9. julija 2015 o Demokratični republiki Kongo, zlasti primeru dveh pridržanih aktivistov za človekove pravice, Yvesa Makwambale in Freda Bauma[7], 17. decembra 2015 o varstvu narodnega parka Virunga v Demokratični republiki Kongo[8] in10. marca 2016 o Demokratični republiki Kongo[9],
– ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju, ki jo je Demokratična republika Kongo podpisala 29. junija 2008, vendar je ni ratificirala, in ki je začela veljati 15. februarja 2012,
– ob upoštevanju lokalne izjave EU z dne 19. novembra 2015 po začetku nacionalnega dialoga v Demokratični republiki Kongo,
– ob upoštevanju skupnega sporočila za javnost Afriške unije, Organizacije združenih narodov, Evropske unije in Mednarodne organizacije za frankofonijo z dne 16. februarja 2016 o nujnosti vključujočega političnega dialoga v Demokratični republiki Kongo in njihove zaveze, da bodo podprli kongovske akterje pri prizadevanjih za utrditev demokracije v državi,
– ob upoštevanju poročila skupine za raziskave o Kongu (Congo Research Group) iz marca 2016 z naslovom „Kdo so morilci iz Benija?“,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker z rudninami bogato severovzhodno območje Demokratične republike Kongo že več kot dvajset let razdvajajo spopadi med številnimi kongovskimi in tujimi milicami (npr. ruandsko FDLR in Zavezniškimi demokratičnimi silami (ADF)/Nacionalno vojsko za osvoboditev Ugande (NALU)), ki območje obvladujejo z nasiljem in strahovlado; ker se je 7. novembra 2013 vdalo glavno uporniško gibanje M-23, njegov domnevni ustanovitelj pa se je predal Mednarodnemu kazenskemu sodišču;
B. ker se je nasilje po kratkem zatišju znova pričelo z vrsto grozljivih pobojev oktobra, novembra in decembra 2015 v bližini mest Beni, Butembo, Miriki in Lubero v provinci Severni Kivu; ker je kongovska nevladna organizacija Mreža za mir v Kongu (Congo Peace Network) vatikanski tiskovni agenciji Fides poslala sporočilo, v katerem navaja, da je bilo od takrat ubitih že več kot šeststo moških, žensk in otrok, več deset tisoč ljudi pa je zbežalo z domov;
C. ker so lokalni predstavniki civilne družbe izjavili, da nasilje spremljajo „skupinski in sumljivi premiki prebivalstva nedoločljivega izvora, a iste etične pripadnosti in s skupnim jezikom, z namenom, da bi zavzeli zemljišča in razkosali državo“, pa tudi „sistematično ropanje premoženja in naravnih virov“;
D. ker očitno primanjkuje institucij (zakonodajnih in pravosodnih), ki bi bile zmožne ustrezno delovati na območju in reševati probleme, ki so povzročili ponovno nasilje po oktobru 2014;
E. ker so politične razmere v Demokratični republiki Kongo napete, saj naj bi predsednik Joseph Kabila, ki je na oblasti že od leta 2001, v skladu z ustavo odstopil 20. decembra 2016, vendar še ni podal izjave, da bo to storil;
F. ker bi lahko v Demokratični republiki Kongo izbruhnilo nasilje v precej večjem obsegu kot v Burundiju, če bo predsednik Kabila poskušal ostati na položaju tudi po izteku njegovega ustavno omejenega mandata, kar bo destabiliziralo celotno območje Velikih jezer;
G. ker je predsednik Kabila 28. novembra 2015 pozval k vključujočemu nacionalnemu političnemu dialogu kot pripravi na volitve leta 2016;
H. ker je ustavno sodišče 11. maja 2016 odločilo, da lahko predsednik Kabila zakonito ostane na položaju po izteku drugega mandata 20. decembra 2016, če do takrat ne bodo izvedene volitve; ker glavne opozicijske stranke zavračajo odločitev sodišča;
I. ker je Varnostni svet OZN v skladu s svojo resolucijo št. 2277 (2016), ki je bila soglasno sprejeta 30. marca 2016, podaljšal mandat misije Organizacije združenih narodov za stabilizacijo Demokratične republike Kongo do 31. marca 2017;
1. ostro obsoja pokole in hudodelstva zoper človečnost, do katerih še vedno prihaja na vzhodu Konga; poudarja, da je treba brez razlikovanja nujno prekiniti kriminalne dejavnosti vseh oboroženih skupin na vzhodnih območjih države;
2. vztraja, da te razmere ne bi smele preprečiti izvedbe ustavno načrtovanih volitev; meni, da svobodne, pregledne in pravične volitve lahko prispevajo h končanju trenutne krize v Demokratični republiki Kongo, omogočijo temeljitejši nadzor rudarskih poslov in zlorabe prihodkov iz rudarstva ter s tem izboljšajo stanje na področju človekovih pravic v Demokratični republiki Kongo;
3. izraža prepričanje, da obstoj kakršne koli oborožene skupine pomeni oviro za mir na vzhodu Konga, in je skrajno zaskrbljen zaradi povečanega novačenja v skupine za samoobrambo, ki temeljijo na etnični pripadnosti, o čimer je poročal posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN za Demokratični republiki Kongo v začetku leta 2016;
4. poziva vlado Demokratične republike Kongo, naj obnovi in okrepi državno oblast in pravno državo na nemirnem vzhodu Konga, zlasti na področju upravljanja in varnosti, da bi olajšali vrnitev razseljenih oseb in dostop do humanitarne pomoči; poziva k hitremu in tvornemu nadaljevanju sodelovanja med misijo Organizacije združenih narodov za stabilizacijo Demokratične republike Kongo in oboroženimi silami Demokratične republike Kongo na podlagi sporazuma o vojaškem sodelovanju, podpisanega 28. januarja 2016 v Kinšasi, da bi ponovno vzpostavili in utrdili mir in varnost na vzhodnem območju ter v celotni državi;
5. poziva kongovsko vlado, naj temeljito in pregledno preišče uradnike, ki domnevno sodelujejo z uporniškimi skupinami in milicami in so osumljeni vpletenosti v pokole na vzhodu, ter vseh kršiteljev človekovih pravic , in jih privede pred sodišče, če bo svet za človekove pravice še naprej spremljal razmere;
6. poziva tudi tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča, naj preišče grozljive zločine, ki so bili zagrešeni v Severnem Kivuju od oktobra 2014, in kazensko preganja tiste, ki so nedvomno odgovorni, zagotovi, da bodo vključeni vodje milic in vsi tisti, ki so odgovorni za pokole, spolno nasilje, vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost;
7. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju OZN, Afriški uniji, predsedniku države, predsedniku vlade in parlamentu Demokratične republike Kongo in skupni parlamentarni skupščini AKP-EU.