Dokument zasedanja
29.6.2016
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o sinergijah med strukturnimi skladi in programom Obzorje 2020
( 2016/2695(RSP) )
Rosa D’Amato, David Borrelli, Isabella Adinolfi, Rolandas Paksas
v imenu skupine EFDD
Resolucija Evropskega parlamenta o sinergijah med strukturnimi skladi in programom Obzorje 2020
( 2016/2695(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 4 in 162 ter členov 174 do 190 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo[1] (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah),
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“[2],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu[3],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj[4],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj[5],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu[6],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005[7],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES[8],
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 30. julija 2013 z naslovom Premoščanje inovacijskega prepada (2013/C 218/03),
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 20. novembra 2014 z naslovom Ukrepi za podporo oblikovanju visokotehnoloških zagonskih ekosistemov (2014/C 415/02),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o pametni specializaciji: mrežno povezovanje centrov odličnosti za učinkovito kohezijsko politiko[9],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2014 z naslovom Raziskave in inovacije kot vir ponovne rasti ( COM(2014)0339 ),
– ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z naslovom Naložbe za delovna mesta in rast z dne 23. julija 2014,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo ( COM(2014)0903 ),
– ob upoštevanju navodil Komisije iz leta 2014 o omogočanju sinergij med Evropskim strukturnim in investicijskim skladom, programom Obzorje 2020 in drugimi programi Unije na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o naložbah za delovna mesta in rast: spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji[10],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2015 z naslovom „Na poti k poenostavljeni in v uspešnost usmerjeni kohezijski politiki za obdobje 2014–2020“[11],
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je kohezijska politika v finančnem programskem obdobju 2014–2020 še vedno glavni instrument EU za naložbe v realno gospodarstvo in zajema vse regije ter bi morala prispevati k zmanjšanju gospodarskih, socialnih in ozemeljskih razlik, ki jih poglabljajo še vedno trajajoča gospodarska in finančna kriza ter tudi varčevalne politike in zmanjšanje proračuna,
B. ker je bila kohezijska politika oblikovana s povezovanjem svojih treh instrumentov, Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada (KS), skupaj s širšim usklajevanjem v okviru skupnega strateškega okvira s skladi za razvoj podeželja, in sicer Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP), in za pomorski in ribiški sektor, Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (ESPR),
C. ker so bile oblikovane skupne določbe za vseh pet skladov – evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) – v okviru uredbe o skupnih določbah, medtem ko so bila posebna pravila za vsak posamezni sklad ESI in v podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ zajeta v ločenih uredbah,
D. ker si je treba zaradi izboljšanja dodane vrednosti naložb, v celoti ali delno financiranih iz proračuna Unije na področju raziskav in inovacij, za sinergije prizadevati zlasti med delovanjem skladov ESI in programom Obzorje 2020,
E. ker je mogoče pametno specializacijo opredeliti kot strateški pristop h gospodarskemu razvoju z namensko podporo za raziskave in inovacije in ker daje prednost naložbam v dejavnosti raziskav in razvoja, ki krepijo obstoječe ali morebitne prednosti regij, s čimer se zagotovi učinkovitejša raba javnih sredstev, ter spodbuja zasebne naložbe,
F. ker krepitev sinergij med programom Obzorje 2020 in skladi ESI temelji na oblikovanju pomembnega medsebojnega delovanja naložbenih strategij in ukrepov kot načina za znatno vplivanje na gospodarstvo ter združuje krajevne naložbe v inovacije v prednostne naloge pametne specializacije s pobudami na področju raziskav in inovacij na svetovni ravni, s čimer se zagotovi večji učinek sredstev,
G. ker morajo države članice in regije v novem programskem obdobju 2014–2020 oblikovati „regionalno inovacijsko strategijo za pametno specializacijo (RIS3)“, ki je pogoj za pridobitev naložbenih sredstev za raziskave in razvoj iz ESRR,
H. ker je treba v okviru postopka spodbujanja sinergije povezano upoštevati tri ravni ukrepanja – strateško, programsko in projektno raven, ker sta strateška in programska raven ključnega pomena za zagotovitev neprekinjenosti politike ter dolgoročno vizijo in odločnost pri izvajanju strategije,
I. ker je zaradi različnih načinov načrtovanja in izvajanja v okvirnem programu/programu Obzorje 2020 in skladih ESI v „navodilih za sinergije“ določena razvrstitev petih ukrepov za omogočanje sinergij na ravni izvajanja projekta,
J. ker je Komisija sprejela sporočilo o prispevku skladov ESI k strategiji EU za rast, naložbeni načrt in prednostne naloge Komisije v naslednjem desetletju, ki je dejansko poročilo, določeno v členu 16 skupnih določb o skladih, o njihovem dosedanjem izvajanju, ki vključuje tudi rezultate pogajanj z vsemi državami članicami o partnerskih sporazumih in programih ter ključne izzive za posamezno državo,
1. poudarja, da je zelo pomembno zagotoviti čim boljše sinergije med programom Obzorje 2020 in skladi ESI, da bi se lahko spopadli z vse večjim konkurenčnim pritiskom svetovnih trgov in čim bolj okrepili učinek in učinkovitost javnega financiranja;
2. poudarja, da uredba o skupnih določbah, ki zadeva sklade ESI, prvič vključuje pravno pooblastilo za povečanje sinergij ne samo med tema dvema instrumentoma, temveč tudi z drugimi programi, kot so COSME, Erasmus+ in instrument za povezovanje Evrope; opozarja, da je novi okvir kohezijske politike osredotočen na omejeno število ciljev politike in štiri prednostna področja z veliko možnostjo za rast, in sicer raziskave in inovacije, MSP, informacije in komunikacije, tehnologije in nizkoogljično gospodarstvo;
3. ugotavlja, da bi morale sinergije prispevati k izvajanju strategij pametne specializacije, ki so predhodni pogoj za naložbe v raziskave in inovacije;
4. poudarja, da so za spodbujanje sinergij nujni pospeševanje strateškega sodelovanja med javnimi organi, pristojnimi za oblikovanje programov, in tudi usklajene naložbe v raziskave in inovacije na opredeljenih prednostnih področjih, ki podpirajo konkurenčnost in rast;
5. poudarja, da je treba zagotoviti popolno skladnost in sinergije med vsemi instrumenti EU, da med njimi ali med različnimi ravnmi izvajanja politike ne bi prišlo do podvajanja ali navzkrižja; v zvezi s tem obžaluje, da se je zaradi oblikovanja Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) proračun programa Obzorje 2020 zmanjšal za 2,2 milijarde EUR, zaradi česar je bila omejena njegova zmožnost izpolnitve ciljev in oslabljena opredeljena politika Unije, ki potrjuje, da naložbe v raziskave zagotavljajo najboljši multiplikator za izhod iz krize, in se je pokazala tudi nezdružljivost tega sklada s cilji socialne, gospodarske in teritorialne kohezije, ki so določeni v Pogodbah;
6. ugotavlja, da kohezijska politika v programskem obdobju 2014–2020 finančnim instrumentom dopušča večjo vlogo, vendar opozarja, da naj bi finančne instrumente v skladu z uvodno izjavo št. 53 Uredbe št. 966/2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, uporabljali samo kot dopolnilno orodje na osnovi vnaprejšnje ocene, ki mora dokazati, da so učinkovitejši pri doseganju ciljev politik Unije kot druge oblike financiranja Unije, vključno z nepovratnimi sredstvi;
7. poudarja, da je za izvajanje učinkovite politike o sinergijah potrebna jasna operativna opredelitev, kaj je in kaj ni sinergija, in da samo dodajanje skladov ali prenos sredstev iz enega sklada v drugega vsekakor ne šteje za kakršno koli sinergijo; poudarja, da mora biti struktura sinergije preprosta in osredotočena, da bi z združenimi vložki zagotovila znatno več, kot bi zagotovili posamezni ločeni vložki; poudarja, da je predpogoj za dosego sinergij popolna izraba možnosti stanja pred sinergijo; na podlagi tega poziva, da je treba strategijo za sinergijo povezati z natančnimi pregledi izvajanja strukturnih skladov in programa Obzorje 2020, da se tako zagotovi, da se sinergije ne uporabljajo kot pretveza za to, da se spregledajo dobro dokumentirane, pogosto ponavljajoče se težave pri izvajanju, ki jih imajo številne države članice;
8. ugotavlja, da je treba sinergije z drugimi politikami in instrumenti dodatno okrepiti, da se poveča učinek naložb; v zvezi s tem opozarja na pilotni projekt proračuna EU „Na poti k odličnosti (S2E)“, ki še naprej podpira regije 13 držav članic pri razvoju in izkoriščanju sinergij med skladi ESI; poudarja pomen opredelitve povezanih področij specializacije drugih regij in držav članic z namenom povezovanja z njimi in boljše pripravljenosti na možnosti večdržavnih projektov ter mednarodne povezanosti;
9. opozarja, da v okviru programa Obzorje 2020 ni zagotovljenih dovolj sredstev in da številni projekti, ki so bili ocenjeni kot odlični, ne morejo prejeti sredstev; poudarja, da je treba sprostiti druga sredstva, npr. nepovratna sredstva skladov ESI bi lahko s pomočjo pečata odličnosti prevzela odlične projekte programa Obzorje 2020; predlaga, da se vnaprej sprejme status njihove ravni odličnosti, kot je ocenjen s programom Obzorje 2020, saj merila ocenjevanja ustrezajo merilom, ki jih za ustrezen tematski cilj določa uredba o skupnih določbah (npr. „krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij“);
10. zato poudarja pomen uskladitve meril za vsebino in izbiro za financiranje iz skladov ESI z dejavnostmi v okviru programa Obzorje 2020, da bi lahko zagotovili podporo iz skladov ESI za projekte, ki so izpolnili zahteve praga vrednotenja v programu Obzorje 2020, vendar zaradi premajhnega proračuna programa Obzorje 2020 niso prejeli sredstev;
11. poziva k vzpostavitvi sistema spremljanja za spremljanje uspeha sinergij, da se razširijo dobre prakse in poveča njihov učinek pred pregledom strategije Evropa 2020;
12. poudarja dejstvo, da mora komisar za raziskave, znanost in inovacije znatno izboljšati usklajevanje pobud na področju inovacij v EU in za nekatere izmed njih uvesti bistvene zakonske in operativne prilagoditve ter zagotoviti, da ostane financiranje dejavnosti, povezanih z inovacijami, tesno povezano z dejansko uspešnostjo in je namenjeno doseganju oprijemljivih rezultatov v vsej Uniji; v zvezi s tem poudarja, da je pred ustanovitvijo kakršnega koli novega organa ali organizacije na tem področju v političnem smislu bistvenega pomena, da se v celoti izkoristijo vse možnosti obstoječih organov;
13. opozarja na vprašanje povezave med programom Obzorje 2020 in skladi ESI v smislu varnosti (potreba po enaki ravni infrastrukture IKT po vsej EU) in tudi na razsežnost izvajanja te povezave; bi pozdravil uskladitev varnostnih struktur IKT, da bi predpisi o skladih ESI za naslednje programsko obdobje obravnavali tudi te vidike, in poudarja, da je treba za to zagotoviti zadostna finančna sredstva;
14. zahteva, da Komisija pripravi sporočilo o izvajanju sinergij, če to vprašanje, z izjemo navedbe njihovega potenciala pri uporabi neznatnih naložbenih sredstev in splošnih možnosti za spopadanje z novimi izzivi v prihodnosti, ni obravnavano v njenem poročilu v skladu s členom 16 uredbe o skupnih določbah, medtem ko priporočila za posamezne države predstavljajo del teh sinergij;
15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji