Dokument zasedanja

 

B8-0858/2016

29.6.2016

PREDLOG RESOLUCIJE

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika

o sinergijah za inovacije med Evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, programom Obzorje 2020 in drugimi evropskimi skladi za inovacije

( 2016/2695(RSP) )

Matthijs van Miltenburg, Lieve Wierinck, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Ivan Jakovčić

v imenu skupine ALDE

 

B8-0858/2016

Resolucija Evropskega parlamenta o sinergijah za inovacije med Evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, programom Obzorje 2020 in drugimi evropskimi skladi za inovacije

( 2016/2695(RSP) )

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 4, 162 in členov od 174 do 178 Pogodbe,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)[1],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in posebnih določbah o cilju naložbe za rast in delovna mesta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006[2],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006[3],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj[4],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj[5],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006[6],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005[7],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 z naslovom Pametna specializacija: mrežno povezovanje centrov odličnosti za učinkovito kohezijsko politiko[8],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 z naslovom Naložbe za delovna mesta in rast: spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji[9],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2015 z naslovom „Na poti k poenostavljeni in v uspešnost usmerjeni kohezijski politiki za obdobje 2014–2020“[10],

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2014 z naslovom Raziskave in inovacije kot vir ponovne rasti ( COM(2014)0339 ),

–  ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z naslovom Naložbe za delovna mesta in rast z dne 23. julija 2014,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo ( COM(2014)0903 ),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije iz leta 2014 z naslovom Omogočanje sinergij med Evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, programom Obzorje 2020 in drugimi programi Unije na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti ( SWD(2014)0205 ),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom Prispevek regionalne politike k pametni rasti v okviru strategije Evropa 2020 ( COM(2010)0553 ),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 30. julija 2013 z naslovom Premoščanje inovacijskega prepada,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 20. novembra 2014 z naslovom Ukrepi za podporo oblikovanju visokotehnoloških zagonskih ekosistemov,

–  ob upoštevanju Tematskega cilja št. 1 (Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij iz skladov ESI),

–  ob upoštevanju tematske osredotočenosti Evropskega sklada za regionalni razvoj in še zlasti prednostnih nalog pri podpori malim in srednjim podjetjem (MSP), ter programu COSME, instrumentu MSP programa Obzorje 2020 in elementu MSP v Evropskem skladu za strateške naložbe,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker kohezijska politika v finančnem programskem obdobju 2014–2020 ostaja glavni instrument EU, ki pokriva vse regije, za naložbe v realno gospodarstvo, hkrati pa izraža evropsko solidarnost s širjenjem rasti in blaginje in zmanjševanjem ekonomskih, socialnih in teritorialnih razlik, ki jih je poglobila gospodarska in finančna kriza;

B.  ker bi morala biti kohezijska politika v celoti usklajena s strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast in da je oblikovana glede na njene tri sklade, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni skladi in Kohezijski sklad, s širšim usklajevanjem pod okriljem Skupnega strateškega okvira s skladi za razvoj podeželja, tj. Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja ter, s področja pomorstva in ribištva, Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo;

C.  ker so bile z uredbo o skupnih določbah za vseh teh pet skladov – Evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) – določene skupne določbe, za vsak sklad ESI in za cilj evropsko teritorialno sodelovanje pa v skladu z ločenimi uredbami veljajo posebna pravila;

D.  ker je bilo z zadnjo reformo kohezijske politike uvedeno omejeno število ciljev in prednostnih nalog, s katerimi je postala bolj tematsko osredotočena, hkrati pa ji vseeno omogočajo določeno mero prožnosti in prilagodljivosti glede nekaterih značilnosti; in ker je bilo s tem zagotovljeno izboljšano načelo partnerstva in trdno upravljanje na več ravneh, jasno opredeljen pristop k teritorialnemu razvoju, izboljšane sinergije med petimi skladi in tudi z drugimi upoštevnimi skladi (na primer programom Obzorje 2020, programom EaSI, programom COSME, programom LIFE, instrumentom za povezovanje Evrope, programom Erasmus+ in programom NER300), nadaljnja poenostavitev izvedbenih pravil, učinkovit sistem spremljanja in ocenjevanja, pregleden okvir uspešnosti, jasna pravila o uporabi finančnih instrumentov, trden sistem vodenja in nadzora in učinkovit sistem finančnega upravljanja;

E.  ker je bila, s ciljem osredotočiti se na uspešnost in doseganje ciljev strategije Evropa 2020, za vsako državo članico uvedena rezerva za uspešnost, ki jo sestavlja 6% sredstev, namenjenih Evropskemu skladu za regionalni razvoj (brez cilja evropsko teritorialno sodelovanje), Evropskemu socialnemu skladu, Kohezijskemu skladu, Evropskemu kmetijskemu skladu za razvoj podeželja in Evropskemu skladu za pomorstvo in ribištvo, na podlagi ocene uspešnosti leta 2019 pa se pričakuje, da bo rezerva namenjena le programom in prednostnim nalogam, ki so dosegle svoje mejnike; ker je bila vzpostavljena tesnejša povezava med kohezijsko politiko in ekonomskim upravljanjem Unije, s ciljem zagotoviti uspešnost izdatkov v okviru skladov ESI, ob tem pa strogo spremljanje in ocenjevanje zagotavljata, da je kohezijska politika za obdobje 2014–2020 najbolj ocenjevana politika v proračunu EU;

F.  ker je dne 14. decembra 2015 Komisija sprejela sporočilo o prispevku skladov ESI k strategiji rasti EU, naložbenem načrtu in prednostnih nalogah Komisije v naslednjem desetletju, kar je v bistvu poročilo, pripravljeno na podlagi člena 16 uredbe o skupnih določbah, o skladih ESI in njihovem izvajanju doslej, ki zajema tudi rezultate pogajanj z vsemi državami članicami o sporazumih o partnerstvu, operativnih programih in ključnih izzivih vsake države;

1.  ponavlja, da se je povezava med kohezijsko politiko in drugimi politikami, programi financiranja in iniciativami EU (na primer programom Obzorje 2020, instrumentom za povezovanje Evrope, enotnim digitalnim trgom, razvojem podeželja, Unijo inovacij in vodilnimi pobudami v okviru strategije Evropa 2020) izboljšala zaradi Skupnega strateškega okvira, ki ga je uvedla uredba o skupnih določbah, pri čemer s pomočjo vseh instrumentov in ciljev, vključno z agendo za mesta, teritorialno agendo, vlaganji v mala in srednja podjetja, pametno rastjo in pametnimi strategijami specializacije, morebitno javnostjo za sprejem inovativnih rešitev in naložbami vanje glede, med drugim, okoljskih, energetskih in klimatskih vprašanj in vprašanj zdravja, digitalizacije, transporta in mest, znatno prispeva h krepitvi enotnega trga in doseganju ciljev strategije Evropa 2020;

2.  poudarja, da so zgoraj navedene sinergije vključene že v fazi strateškega načrtovanja, zato od regij in držav članic že od začetka zahtevajo strateško izbiro in načrtovanje, da bi tako prepoznale in ustvarile priložnosti, na primer za spodbujanje odličnosti na področjih pametne specializacije; poudarja, da v primeru programa Obzorje 2020 to zajema osveščanje, zagotavljanje informacij (še zlasti o rezultatih raziskav iz projektov v okviru FP7 in programa Obzorje 2020), sodelovanje pri kampanjah obveščanja, odpiranje obstoječih mrež novim članom in povezovanje nacionalnih kontaktnih točk z nacionalnimi in regionalnimi oblikovalci politike in organi upravljanja iz skladov ESI, kolikor je le mogoče;

3.  poudarja, da morajo regije in države članice, ki želijo sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj vložiti v raziskave in inovacije, strategije pametne specializacije razvijati z vključevanjem nacionalni ali regionalnih organov upravljanja in deležnikov, kot so univerze in druge visokošolske institucije, industrija in socialni partnerji, v podjetniškem procesu iskanja; opominja, da bi, glede na to, da bi morale strategije pametne specializacije v programu Obzorje 2020 zajemati krepitev zmogljivosti in izboljševanje nacionalnih/regionalnih sistemov raziskav in inovacij ter uporabo rezultatov raziskav, podporo inovacijam in dostop do trga, kar posledično spodbuja sodelovanje na ravni EU za premoščanje inovacijskega prepada v Evropi in krepitev svetovne konkurenčnosti Unije, ob hkratnih naložbah v povezave med najbolj naprednimi in tistimi, ki jim sledijo, v okviru aktivnosti širjenja odličnosti in udeležbe, metodologija pametne specializacije morala ostati model oblikovanja kohezijske politike po letu 2020;

4.  izraža zadovoljstvo, da kohezivna politika v programskem obdobju 2014–2020 daje finančnim instrumentov večjo vlogo, in opozarja, da imajo finančni instrumenti, kot dopolnitev nepovratnih sredstev, pomemben učinek vzvoda in lahko, z zagotavljanjem potrebnega dodatnega financiranja, prispevajo k boljši stopnji črpanja; ob tem pa poudarja, da nepovratna sredstva ostajajo nepogrešljiva projektom, ki niso povsem dobičkonosni, kot na primer projekti raziskav in inovacij in projekti, ki so osredotočeni na družbene izzive;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj bodo pri oblikovanju in izvajanju skladov ESI in programa Obzorje 2020 nenehno pozorne na potrebe malih in srednjih podjetij ter na sinergije med njimi; opominja na resolucijo Parlamenta z dne, 5. februarja 2013, o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja (P7_TA(2013) 0036) in poudarja, da so vsa dodatna finančna sredstva EU zelo dobrodošla; prosi Komisijo, naj pripravi usklajene razpise in tako olajša dostop do finančnih sredstev več skladov; prav tako poziva k temeljiti oceni upoštevnih programov za mala in srednja podjetja, kot so program COSME, instrument MSP programa Obzorje 2020 in element MSP v Evropskem skladu za strateške naložbe, glede dodelitve proračunskih sredstev in stopnje uspešnosti projekta ter administrativnih bremen in lajšanja izvajanja;

6.  opozarja, da je treba še okrepiti sinergije z drugimi politikami in instrumenti, da bi tako kar najbolj izkoristili učinek naložb; v tem smislu opominja na Pot do odličnosti, pilotni projekt proračuna EU, ki še naprej podpira regije in države članice pri razvoju in izkoriščanju sinergij med skladi ESI; poziva k zadostni prožnosti, da bodo države članice lahko uporabile pečat odličnosti; predlaga, da bi projekte s pečatom odličnosti lahko uporabili kot pilotne projekte za boljše usklajevanje pravil glede državnih pomoči in javnih naročil v okviru skladov ESI in programa Obzorje 2020; poudarja pomembnost prepoznavanja povezanih področij specializacije v drugih regijah in državah članicah, s ciljem povezati se z njimi in se bolje pripraviti na projektne priložnosti, ki zajemajo več držav, ter se mednarodno povezati;

7.  poudarja, da mora biti Evropski sklad za strateške naložbe dopolnilo in dodatek skladom ESI in drugim programom EU, kot so program Obzorje 2020, in tradicionalnim aktivnostim Evropske investicijske banke; opozarja, da je Evropski sklad za strateške naložbe posledično usmerjen v druge vrste projektov od tistih, v katere je usmerjenih 2,2 milijarde EUR v programu Obzorje 2020; poudarja, da bi bilo treba zagotoviti popolno skladnost in sinergije med vsemi instrumenti EU, da bi tako dosegli vseobsegajoče strateške cilje pametne, trajnostne in vključujoče rasti in se izognili podvajanju in navzkrižju med njimi ali med različnimi ravnmi izvajanja politike, pri tem pa dopolnjevali nacionalne in regionalne sklade in programe; opominja, da mora pregled strategije Evropa 2020 obravnavati ta izziv s ciljem učinkovito uporabiti vse vire, ki so na voljo, in doseči pričakovane rezultate glede vseobsegajočih strateških ciljev, glede na to, da bi bilo treba količino, kakovost in učinek naložb v raziskave in inovacije povečati z usklajeno uporabo instrumentov kohezijske politike in programa Obzorje 2020; pri tem pa opozarja, da bi morala odličnost ostati ključno merilo izbire projektov v programu Obzorje 2020;

8.  poziva Komisijo k spremljanju uspešnosti sinergij in poročanju o tem, da bi tako širili dobre prakse in povečali njihov vpliv še pred pregledom strategije Evropa 2020; poudarja, da tak sistem ne bi smel povečati administrativnega bremena;

9.  poudarja raziskovalno delo, ki ga je opravil komisar za raziskave, inovacije in znanost, glede morebitne ustanovitve Evropskega sveta za inovacije, da bi tako bolje usklajevali iniciative glede inovacij v Evropski uniji;

10.  opozarja na vprašanje povezave med programom Obzorje 2020 in skladi ESI glede postopkov revidiranja; zato poziva Komisijo k vzpostavitvi jasnega in usklajenega pristopa po letu 2020 glede nadaljnjega razvoja skladov ESI in okvirnega programa razvoja in inovacij, s posebnim poudarkom na administrativnih postopkih in postopkih revizije, sorazmernosti in odgovornosti;

11.  zahteva, da Komisija, v sklopu vmesnega pregleda skladov ESI, izda sporočilo o izvajanju sinergij, saj razen omembe njihovega potenciala pri uporabi redkih virov naložb in splošnih možnosti spoprijemanja z novimi izzivi v prihodnje, to vprašanje ni zajeto v poročilu Komisije, pripravljenem na podlagi člena 16 uredbe o skupnih določbah, čeprav so priporočila, pripravljena za posamezne države, del teh sinergij;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu in nacionalnim in regionalnim vladam držav članic.

[1] UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
[2] UL L 347, 20.12.2013, str. 289.
[3] UL L 347, 20.12.2013, str. 470.
[4] UL L 347, 20.12.2013, str. 259.
[5] UL L 347, 20.12.2013, str. 303.
[6] UL L 347, 20.12.2013, str. 281.
[7] UL L 347, 20.12.2013, str. 487.
[8] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0002
[9] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0308
[10] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0419