Dokument zasedanja
29.6.2016
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o sinergijah za inovacije: evropski strukturni in investicijski skladi, program Obzorje 2020 ter drugi evropski inovacijski skladi in programi EU
( 2016/2695(RSP) )
Christian Ehler, Lambert van Nistelrooij
v imenu skupine PPE
Constanza Krehl, Soledad Cabezón, Derek Vaughan
v imenu skupine S&D
Resolucija Evropskega parlamenta o sinergijah za inovacije: evropski strukturni in investicijski skladi, program Obzorje 2020 ter drugi evropski inovacijski skladi in programi EU
( 2016/2695(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 4 in 162 ter členov 174 do 178 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)[1],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006[2],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006[3],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj[4],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj[5],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006[6],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005[7],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES[8],
– ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj o kohezijski politiki ter raziskovalnih in inovacijskih strategijah za pametno specializacijo (RIS3) ( A8-0159/2016 ),
– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 1. junija 2016 z naslovom Europe investing again – Taking stock of the Investment Plan for Europe and next steps (Evropa ponovno vlaga – pregled stanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki)( COM(2016)0359 ),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. februarja 2016 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo: nove smernice o skupni uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega sklada za strateške naložbe,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do financiranja za mala in srednja podjetja[9],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o pametni specializaciji: mrežno povezovanje centrov odličnosti za učinkovito kohezijsko politiko[10],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o naložbah za delovna mesta in rast: spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji[11],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2015 z naslovom Na poti k poenostavljeni in v uspešnost usmerjeni kohezijski politiki za obdobje 2014–2020[12],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2014 z naslovom Raziskave in inovacije kot vir ponovne rasti ( COM(2014)0339 ),
– ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z naslovom Naložbe za delovna mesta in rast z dne 23. julija 2014,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo ( COM(2014)0903 ),
– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije iz leta 2014 z naslovom Enabling synergies between European Structural and Investment Funds, Horizon 2020 and other research, innovation and competitiveness-related Union programmes (Omogočanje sinergij med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, programom Obzorje 2020 in drugimi programi Unije na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti) ( SWD(2014)0205 ),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom Prispevek regionalne politike k pametni rasti v okviru strategije Evropa 2020 ( COM(2010)0553 ),
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 30. julija 2013 z naslovom Premoščanje inovacijskega prepada,
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 20. novembra 2014 z naslovom Ukrepi za podporo oblikovanju visokotehnoloških zagonskih ekosistemov,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je kohezijska politika v obdobju finančnega načrtovanja 2014–2020 še vedno glavni instrument EU, s katerim se EU poskuša približati svojim državljanom ter ki pri naložbah v realni sektor zajema vse regije in hkrati odraža evropsko solidarnost, saj povečuje rast in blaginjo ter zmanjšuje gospodarske, socialne in teritorialne razlike, ki jih je gospodarska in finančna kriza še poostrila,
B. ker bi morala biti kohezijska politika popolnoma usklajena s strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter ker temelji na usklajenosti svojih treh skladov, Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada (KS), skupaj s širšim usklajevanjem na podlagi skupnega strateškega okvira s skladom za razvoj podeželja, tj. Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP), ter za pomorski in ribiški sektor, tj. Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (ESPR),
C. ker so bile v skladu z uredbo o skupnih določbah za vseh pet skladov določene skupne določbe – evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) –, posebna pravila, ki veljajo za vsak sklad ESI in za cilj evropskega teritorialnega sodelovanja, pa so bila določena v ločenih uredbah,
D. ker je bilo z nedavno reformo kohezijske politike uvedeno omejeno število ciljev in prednostnih nalog, s čimer je bila ustvarjena tematska osredotočenost, hkrati pa je bilo omogočene nekaj prožnosti in prilagajanja nekaterim značilnostim, ker so bili s tem zagotovljeni tudi boljše načelo partnerstva, trdno upravljanje na več ravneh, dobro opredeljen pristop za teritorialni razvoj, večje sinergije med petimi skladi in z drugimi ustreznimi programi in pobudami (npr. Obzorje 2020, EaSI, COSME, LIFE, instrument za povezovanje Evrope, Erasmus+ in NER300), nadaljnja poenostavitev izvedbenih pravil, učinkovit sistem spremljanja in ocenjevanja, pregleden okvir uspešnosti, jasna pravila glede uporabe finančnih instrumentov, dober sistem upravljanja in nadziranja ter učinkovit sistem finančnega upravljanja,
E. ker je Komisija 14. decembra 2015 sprejela sporočilo o prispevku skladov ESI k strategiji rasti v EU, naložbenem načrtu in prednostnim nalogam Komisije v naslednjih desetih letih, ki je v bistvu poročilo iz člena 16 uredbe o skupnih določbah o skladih ESI in njihovem dosedanjem izvajanju ter vključuje tudi rezultate pogajanj z državami članicami glede sporazumov o partnerstvu, operativnih programov in ključnih izzivov vsake države,
1. ponovno izjavlja, da so se povezave med kohezijsko politiko in drugimi politikami EU, programi financiranja in pobudami (npr. Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope, enotni digitalni trg, razvoj podeželja, energetska unija, unija inovacij in vodilne pobude Evropa 2020) s skupnim strateškim okvirom, ki ga je uvedla uredba o skupnih določbah, izboljšale ter da ta okvir tako prek svojih instrumentov in ciljev, vključno z agendo za mesta, teritorialno agendo, naložbami v mala in srednja podjetja, pametno rast in strategije pametne specializacije in morebitnimi javnimi naložbami za uporabo inovativnih rešitev za področja, kot so okolje, energija, zdravje, podnebje, digitalizacija in promet, bistveno prispeva h krepitvi enotnega trga in k doseganju ciljev strategije Evropa 2020;
2. poudarja, da so zgoraj navedene sinergije oblikovane prav od strateške faze načrtovanja, zato morajo regije in države članice že od samega začetka sprejemati strateške odločitve in izvajati strateško načrtovanje, da bodo lahko opredelile in ustvarile priložnosti, na primer za spodbujanje odličnosti na področjih pametne specializacije; poudarja, da pri programu Obzorje 2020 to obsega ozaveščanje, zagotavljanje informacij (zlasti glede izsledkov raziskav pri projektih iz sedmega okvirnega programa in programa Obzorje 2020), sodelovanje v komunikacijskih kampanjah, vzpostavitev memorandumov o soglasju za sistematično izmenjavo informacij z organi upravljanja, odpiranje obstoječih mrež za novince in čim večje povezovanje nacionalnih kontaktnih točk z nacionalnimi in regionalnimi oblikovalci politike skladov ESI ter z organi upravljanja;
3. poudarja, da je razvoj strategij pametne specializacije z vključevanjem nacionalnih in regionalnih organov upravljanja in deležnikov, kot so univerze in druge visokošolske institucije, industrija in socialni partnerji, v postopek podjetniškega odkrivanja obvezen za regije in države članice, ki želijo sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj vložiti v raziskave in inovacije; opozarja, da bi bilo treba s strategijami pametne specializacije predhodne ukrepe (gradnja zmogljivosti in izboljševanje nacionalnih/regionalnih sistemov na področju raziskav in inovacij) in naknadne ukrepe (upoštevanje izsledkov raziskav, podpore za inovacije in dostopa do trga) vključiti v program Obzorje 2020, s čimer bi spodbudili sodelovanje na ravni EU pri odpravi inovacijske vrzeli v Evropi in izboljšanju globalne konkurenčnosti Unije, v okviru dejavnosti spodbujanja odličnosti in širjenja sodelovanja pa bi vlagali tudi v povezave med vodilnimi in sledniki, zato bi morala metodologija pametne specializacije ostati model za kohezijsko politiko po letu 2020;
4. meni, da je treba v kohezijski politiki še povečati usmerjenost v rezultate; poudarja, da je treba izboljšati sinergije z drugimi politikami EU o konkurenčnosti, zlasti na področju raziskav in razvoja, informacijskih in komunikacijskih tehnologij, obnovljivih virov energije ter malih in srednjih podjetij, da se poveča uporaba rezultatov raziskav in razvoja v EU, ustvarijo nova visokokakovostna delovna mesta in ohranijo obstoječa ter spodbudi zeleno gospodarstvo;
5. ugotavlja, da kohezijska politika v programskem obdobju 2014–2020 finančnim instrumentom dopušča pomembno dopolnilno vlogo, in opozarja, da imajo finančni instrumenti kot dopolnila nepovratnim sredstvom učinek finančnega vzvodja, kar lahko poveča vpliv financiranja pri posodabljanju inovacij na trgu, na primer prek energijske učinkovitosti, in lahko z zagotavljanjem potrebnega sofinanciranja prispeva k višji absorpcijski stopnji, predvsem v državah članicah in regijah z nizko nacionalno zmogljivostjo sofinanciranja; kljub temu poudarja, da so nepovratna sredstva pri nekaterih projektih še vedno nujno potrebna, na primer pri projektih na področju raziskav in inovacij ter projektih, ki so močno osredotočeni na družbene izzive; opozarja, da se z nepovratnimi sredstvi in finančnimi instrumenti ne financirajo iste vrste dejavnosti in da so te različne vrste podpore namenjene različnim vrstam upravičencev in projektov; poudarja, kako pomembno je nadaljevati financiranje z nepovratnimi sredstvi v prihodnjih programih EU; poudarja, da je treba v prihodnosti ohranjati ustrezno ravnovesje med nepovratnimi sredstvi in finančnimi instrumenti; opozarja, da je treba pri finančnih instrumentih še povečati odgovornost, preglednost in usmerjenost v rezultate;
6. poziva Komisijo in države članice, naj bodo pri oblikovanju in izvajanju skladov ESI in programa Obzorje 2020 nenehno pozorne na potrebe malih in srednjih podjetij ter na sinergije med njimi; prosi Komisijo, naj pripravi usklajene razpise za zbiranje predlogov, da bi olajšala dostop do financiranja iz več skladov; poziva tudi k temeljiti oceni ustreznih programov za mala in srednja podjetja, kot so COSME, instrument za mala in srednja podjetja v programu Obzorje 2020 in del za mala in srednja podjetja v Evropskem skladu za strateške naložbe, tako glede proračunske dodelitve sredstev in stopnje uspešnosti projekta kot glede upravnih bremen in preprostega izvajanja;
7. ugotavlja, da je treba sinergije z drugimi politikami in instrumenti dodatno povečati, da bi dosegli čim večji vpliv naložb; v zvezi s tem želi spomniti na proračunski pilotni projekt EU „stopnice do odličnosti“, ki regije v 13 državah članicah še vedno podpira pri razvoju in uporabi sinergij med skladi ESI; poziva k prožni uporabi pečata odličnosti za države članice; prav tako poudarja, kako pomembno je, da se opredelijo tudi sorodna področja specializacije v drugih regijah in državah članicah, da bi sodelovali z njimi, bili bolje pripravljeni na priložnosti za projekte, ki vključujejo več držav, in se mednarodno povezali;
8. opozarja, da zaradi proračunskih omejitev pri programu Obzorje 2020 obstaja tveganje, da projekti, ki so bili ocenjeni kot odlični, ne dobijo finančnih sredstev; poudarja, da je treba sprostiti alternativna finančna sredstva; nepovratna sredstva iz skladov ESI bi se lahko na primer dodelila odličnim projektom iz programa Obzorje 2020 s pomočjo pečata odličnosti;
9. ugotavlja, da se bo izvajanje bistvenih delov proračuna programa Obzorje 2020 preneslo na javna-javna in javna-zasebna partnerstva, s čimer se bodo ponudile priložnosti za uporabo mehanizmov upravljanja javnega-javnega partnerstva pri optimizaciji sinergij s pobudami za pametno specializacijo (RIS3) in programi z oblikovanjem letnih delovnih načrtov;
10. poudarja, da mora Evropski sklad za strateške naložbe povečati in dopolnjevati sklade ESI in druge programe EU, kot je Obzorje 2020, ter prispevek Evropske investicijske banke; ugotavlja, da je Evropski sklad za strateške naložbe zato namenjen drugačnim vrstam projektov, kot so projekti, katerim naj bi bilo namenjenih 2,2 milijarde EUR iz programa Obzorje 2020; poudarja, da je treba zagotoviti popolno skladnost in sinergije med vsemi instrumenti EU, da bi dosegli najpomembnejše strateške cilje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter preprečili prekrivanje ali nasprotja med njimi ali med različnimi ravnmi izvajanja politike, hkrati pa dopolnili nacionalne in regionalne sklade in programe; opozarja, da je treba pri pregledu strategije Evropa 2020 določiti, katera sredstva so potrebna, ter pri tem učinkovito uporabiti vse razpoložljive vire in doseči pričakovane rezultate glede najpomembnejših strateških ciljev, saj je treba količino, kakovost in vpliv naložb na področju raziskav in inovacij povečati z usklajeno uporabo instrumentov kohezijske politike in programa Obzorje 2020;
11. poziva Komisijo, naj sistematično spremlja sinergije med skladi in objavi sporočilo o teh sinergijah, zlasti o sinergijah med programom Obzorje 2020 in RIS3, da bi tako širila primere najboljše prakse in povečala njihov vpliv pred pregledom strategije Evropa 2020; opozarja, da taki sistemi ne bi smeli povzročiti večjih upravnih obremenitev;
12. poudarja, da se komisar za raziskave, znanost in inovacije pripravlja na morebitno ustanovitev evropskega inovacijskega sveta, ki bi izboljšal usklajevanje pobud za inovacije v Evropski uniji; ugotavlja, da bi moral biti glavni cilj evropskega inovacijskega sveta zmanjšati ovire za komercializacijo v Evropi in odpraviti inovacijsko vrzel; poudarja, da morajo biti v evropski inovacijski svet vključeni vsi deležniki in da mora svet imeti pregledne in hitre postopke svetovanja in odločanja, s čimer bi preprečili prekrivanja; poleg tega poudarja, da se sredstva, ki so trenutno odobrena v proračunu programa Obzorje 2020, ne bi smela dodatno zmanjševati, saj so bila že zmanjšana v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe;
13. poudarja povezavo med programom Obzorje 2020 in skladi ESI glede varnosti (potreba po enaki ravni infrastrukture informacijskih in komunikacijskih tehnologij v vsej EU); je bolj naklonjen uskladitvi varnostnih struktur informacijskih in komunikacijskih tehnologij; poleg tega poziva, naj se ti skladi povežejo na področju revizijskih postopkov, ter poziva Komisijo, naj oblikuje jasen in usklajen pristop za obdobje po letu 2020, s posebnim poudarkom na upravnih in revizijskih postopkih, sorazmernosti in odgovornosti;
14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter nacionalnim in regionalnim oblastem držav članic.