Dokument zasedanja
29.6.2016
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o sinergijah za inovacije med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, Obzorjem 2020 in drugimi evropskimi skladi za inovacije
( 2016/2695(RSP) )
Younous Omarjee, Merja Kyllönen, Jiri Mastalka, Angela Vallina, Martina Michels,
v imenu skupine GUE/NGL
Resolucija Evropskega parlamenta o sinergijah za inovacije med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, Obzorjem 2020 in drugimi evropskimi skladi za inovacije
( 2016/2695(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 4 in 162 ter členov 174 do 178 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)[1],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006[2],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006[3],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj[4],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj[5],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006[6],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005[7],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o čim boljšem izkoriščanju potenciala najbolj oddaljenih regij z ustvarjanjem sinergij med strukturnimi skladi in drugimi programi Evropske unije[8],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o naložbah za delovna mesta in rast: spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji[9],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2015 z naslovom „Na poti k poenostavljeni in v uspešnost usmerjeni kohezijski politiki za obdobje 2014–2020“[10],
– ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z naslovom Naložbe za delovna mesta in rast z dne 23. julija 2014,
– ob upoštevanju navodil o omogočanju sinergij med Evropskim strukturnim in investicijskim skladom, programom Obzorje 2020 in drugimi programi Unije na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti, ki jih je Komisija objavila leta 2014,
– ob upoštevanju sporazuma COP21, podpisanega leta 2015 v Parizu,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je kohezijska politika v finančnem programskem obdobju 2014–2020 še vedno glavni instrument EU, ki zajema vse regije, in ker je edini sklad za porazdelitev bogastva med regijami EU in je namenjen razširjanju blaginje in zmanjševanju ekonomskih, socialnih in teritorialnih neskladij, ki so se zaradi gospodarske in finančne krize ter varčevalne politike še povečala,
B. ker je kohezijska politika oblikovana s povezovanjem svojih treh instrumentov, Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada (KS), skupaj s širšim usklajevanjem v okviru skupnega strateškega okvira (SSO) s skladi za razvoj podeželja, in sicer Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP), in za pomorski in ribiški sektor, Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (ESPR),
C. ker so bile oblikovane skupne določbe za vseh pet skladov – evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) – v okviru uredbe o skupnih določbah, medtem ko so bila posebna pravila za vsak posamezni sklad ESI in v podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ zajeta v ločenih uredbah,
D. ker je bilo z nedavno reformo kohezijske politike uvedeno omejeno število ciljev in prednostnih nalog, ki vzpostavljajo tematsko osredotočenost,
1. opozarja, da se sinergije ne smejo uporabljati za odstopanje skladov ESI od njihovega cilja teritorialne, ekonomske in socialne kohezije;
2. opozarja, da je namen kohezijske politike razširjanje blaginje in zmanjševanje ekonomskih, socialnih in teritorialnih neskladij, ki so se zaradi gospodarske in finančne krize ter varčevalne politike še povečala; s tem v zvezi odločno obsoja povezavo med gospodarskim upravljanjem in kohezijsko politiko;
3. ponovno navaja, da so bile povezave med kohezijsko politiko ter drugimi politikami in pobudami EU okrepljene s skupnim strateškim okvirom, ki ga je uvedla uredba o skupnih določbah, in s tem z vsemi njegovimi instrumenti in cilji, vključno z agendo za mesta, teritorialno agendo, naložbami v mala in srednje velika podjetja, zlasti mikropodjetja, strategijami za pametno rast in pametno specializacijo, ter morajo prispevati k doseganju kohezijskih ciljev;
4. poudarja, da uredba o skupnih določbah, ki zadeva sklade ESI, prvič vključuje pravno pooblastilo za povečanje sinergij ne samo med tema dvema instrumentoma, temveč tudi z drugimi programi, kot so COSME, Erasmus+ in instrument za povezovanje Evrope; opozarja, da je novi okvir kohezijske politike osredotočen na omejeno število ciljev politike in štiri prednostna področja;
5. poudarja, da so sinergije vključene vse od faze strateškega načrtovanja, zato morajo regije in države članice že od samega začetka sprejemati strateške odločitve in izvajati strateško načrtovanje, da bi opredelile in ustvarile priložnosti; poudarja, da v primeru programa Obzorje 2020 to zajema izvajanje programov na sinergijam prijazen način v smislu osveščanja, zagotavljanja informacij, izvajanja kampanj za obveščanje in čim boljšega povezovanja nacionalnih kontaktnih točk z nacionalnimi in regionalnimi oblikovalci politike ter organi upravljanja skladov ESI;
6. poudarja, da je razvoj strategij pametne specializacije z vključevanjem nacionalnih in regionalnih organov upravljanja in deležnikov, kot so univerze in druge visokošolske institucije ter socialni partnerji, uporaben za regije in države članice, ki želijo sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj vlagati v raziskave in inovacije;
7. potrjuje večjo uporabo finančnih instrumentov v proračunu Unije kot dopolnilno obliko financiranja v primerjavi s subvencijami in nepovratnimi sredstvi; ugotavlja, da lahko finančni instrumenti zagotavljajo alternativno in dopolnilno financiranje, vendar bi se morali uporabljati le v primeru projektov, za katere ta vrsta financiranja pomeni dodano vrednost in izboljšuje dobro upravljanje javnih sredstev;
8. poziva Komisijo, da izvede poglobljeno analizo uporabe finančnih instrumentov od začetka tekočega programskega obdobja; poudarja, da pri ocenjevanju finančnega instrumenta razsežnost vzvoda ne more biti edino merilo ocenjevanja; v zvezi s tem opozarja na pomembnost načela dodatnosti in ocene prispevka k uresničevanju kohezijskih ciljev EU, saj je pravna podlaga sklada EFSI člen 175(3) PDEU;
9. v zvezi s tem obžaluje pomanjkanje geografskih in razvojnih meril v Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI); poudarja, da so politike sklada EFSI in skladov ESI (vključno s kohezijsko politiko, politiko razvoja podeželja in ribiško politiko) usmerjene na različna področja politike in institucionalne ravni; poudarja, da je treba zagotoviti popolno skladnost in sinergije med vsemi instrumenti EU, da med njimi ali med različnimi ravnmi izvajanja politike ne bi prišlo do podvajanja ali navzkrižja; v zvezi s tem obžaluje, da se je zaradi oblikovanja sklada EFSI zmanjšal proračun instrumenta za povezovanje Evrope in programa Obzorje 2020, zaradi česar je bila omejena njuna zmožnost izpolnitve ciljev in kar kaže na nezdružljivost tega sklada s cilji socialne, ekonomske in teritorialne kohezije, ki so določeni v Pogodbah;
10. opozarja, da v okviru programa Obzorje 2020 ni zagotovljenih dovolj sredstev, zlasti za manj razvite in najbolj oddaljene regije, in da odlično ocenjeni projekti ne prejmejo sredstev; poudarja, da je treba sprostiti druga sredstva (npr. nepovratna sredstva ESIF bi lahko prevzela odlične projekte Obzorja 2020); predlaga, da se vnaprej sprejme status njihove ravni odličnosti, kot je ocenjen s programom Obzorje 2020, saj merila ocenjevanja ustrezajo merilom, ki jih za ustrezen tematski cilj določa uredba o skupnih določbah (npr. „krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij“);
11. obžaluje ozemeljsko zgoščenost evropskih sredstev za raziskovanje v nekaj državah in univerzah; poziva k oblikovanju politike za raziskovanje in inovacije, ki bo zagotavljala pravično ozemeljsko porazdelitev, dejansko usklajeno s cilji kohezijske politike;
12. poziva Komisijo, naj hitro pripravi okvir za povečanje učinkovitih sinergij med ESRR in ERS;
13. poziva Komisijo, naj uvede okvir za sinergije med skladi ESI, programom Obzorje 2020 in strategijo „modre rasti“;
14. opozarja, da uredba o skupnih določbah temelji na horizontalnem cilju trajnostnega razvoja, in s tem v zvezi meni, da je treba okrepiti sinergije med skladi ESI in drugimi politikami EU, zlasti v skladu s cilji EU o razvoju energije iz obnovljivih virov, vključno s cilji COP21, in s skladi EU, namenjenimi varstvu narave in biotske raznovrstnosti;
15. meni, da sinergije med kohezijsko politiko in programom Obzorje 2020 ne bi smele biti namenjene vojaškim raziskavam;
16. poudarja, da imajo zaradi varčevalne politike in fiskalnih omejitev nacionalni, regionalni in lokalni organi težave pri doseganju razmerja sofinanciranja s sredstvi EU; poziva Komisijo, naj pregleda dejanska razmerja sofinanciranja ter državam članicam in regijam EU, ki se spopadajo z resnimi gospodarskimi težavami, dovoli začasne izjeme;
17. poziva k vzpostavitvi nadzornega sistema za spremljanje uspešnosti sinergij, ki bi omogočal razširjanje primerov najboljše prakse in pridobivanje izkušenj pred pregledom strategije Evropa 2020;
18. poziva Komisijo, naj oceni možnost uporabe zlatega pravila za javne naložbe in tako javne naložbe izvzame iz podatkov javnega primanjkljaja in državam članicam omogoči razvoj javnih naložb, vključno z naložbami, podprtimi s sredstvi EU;
19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.