Dokument zasedanja
4.7.2016
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 37(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo
o strateških prednostnih nalogah v delovnem programu Komisije za leto 2017
( 2016/2773(RSP) )
Enrique Guerrero Salom, Maria João Rodrigues
v imenu skupine S&D
Resolucija Evropskega parlamenta o strateških prednostnih nalogah v delovnem programu Komisije za leto 2017
( 2016/2773(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju političnih smernic za Evropsko komisijo z naslovom Nov začetek za Evropo: moj načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe, ki ga je 15. julija 2014 predstavil Jean-Claude Juncker,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Delovni program Komisije za leto 2016 – Čas je za drugačen pristop ( COM(2015)0610 ) in njegovih prilog od 1 do 6,
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016,
– ob upoštevanju zbirnega poročila konference predsednikov odborov, ki dopolnjuje to resolucijo s stališča parlamentarnih odborov in katerega bi morala Komisija upoštevati pri pripravi in sprejetju svojega delovnega programa za leto 2017,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. junija 2016 o odločitvi o izstopu iz EU, ki izhaja iz referenduma v Združenem kraljestvu[1],
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2016,
– ob upoštevanju prispevka Odbora regij k delovnemu programu Komisije za leto 2017,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o delovnem programu Komisije za leto 2017,
– ob upoštevanju člena 37(3) Poslovnika,
A. ker je evropski proces združevanja prinesel mir ter več desetletij prispeval k varnosti in blaginji v Evropi;
B. ker se Evropa zdaj sooča s mnogimi skupnimi in svetovnimi izzivi, obenem pa so številni državljani vse bolj nezadovoljni in nezaupljivi zaradi negotovih življenjskih možnosti in pomanjkanja priložnosti ter pričakujejo, da se bodo odločevalci na to odzvali; ker evropska integracija ne bo uspešna, če bo zreducirana na preprost ekonomski projekt; ker mora evropski projekt nujno spet osvojiti srca Evropejcev in ker je treba okrepiti gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo;
C. ker prekrivajoče se krize v EU zahtevajo učinkovite evropske rešitve, ki bodo z metodo Skupnosti trdno zasidrane v bolj demokratičnem procesu in bodo v celoti vključevale Evropski parlament in nacionalne parlamente;
D. ker je EU naš skupni dom ter nam mora nuditi varnost in stabilno gospodarsko okolje z resnično enakimi priložnostmi za vse državljane; ker sta trajnost in gospodarska rast združljivi in se lahko medsebojno krepita; ker je treba EU pripeljati iz dolge gospodarske krize in zagotoviti socialni napredek z okrepitvijo trajnostnih naložb, zmanjšanjem neenakosti in oblikovanjem boljših politik, predvsem z okrepitvijo notranjega trga ter z dokončno vzpostavitvijo ekonomske in monetarne unije;
E. ker smo si izbrali skupno prihodnost kot skupnost, ki temelji na skupnih vrednotah ter ceni bogato in raznoliko tradicijo in zgodovino; ker želimo, da Evropa prevzame svojo vlogo in odgovornost na svetovni ravni, da bo zavezana solidarnosti, večstranskosti in našim zunanjim partnerstvom ter bo spodbujala konvergenco na boljših standardih; ker želimo zavarovati naš projekt za doseganje skupnega miru, blaginje in demokracije in ustvarjanje privlačne prihodnosti za vse generacije;
Izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev evropskih državljanov
1. opozarja, da je oživljanje evropskega gospodarstva šibko in neuravnoteženo, saj se številne regije Unije še vedno borijo z visokimi stopnjami brezposelnosti, revščine, neenakosti in s hudim pomanjkanjem priložnosti za mlajše generacije; poudarja, da si mora zato EU prizadevati za dinamičen in vključujoč trg dela, ki bo temeljil na evropskem modelu socialnega tržnega gospodarstva, da bi izboljšali življenjske in delovne pogoje državljanov v domačem okolju in omogočili pošteno mobilnost, obenem pa bi v vsaki državi članici spoštovali temeljno evropsko načelo prostega pretoka delavcev; je prepričan, da je treba vsem državljanom EU zagotoviti temeljni sklop poštenih delovnih pogojev, polno upoštevanje evropskih standardov na področju zdravja in varnosti pri delu ter dostop do kakovostnega izobraževanja, socialnega varstva in osnovnih storitev, ki omogočajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;
2. zato poziva Komisijo, naj na podlagi javnih posvetovanj in prihodnjega poročila Parlamenta ter v skladu s cilji Pogodbe in Listino o temeljnih pravicah pripravi ambiciozen predlog o evropskem stebru socialnih pravic, na podlagi katerega bodo oblikovane konkretne pobude, zlasti za:
– spodbujanje dostopnosti, cenovne dostopnosti in kakovosti predšolske vzgoje, varstva otrok in zdravstvenega varstva, ki so bistveni za zagotovitev, da noben otrok ne bo zapostavljen; zato bi morala Komisija razmisliti o dodatnih ukrepih za zagotovitev socialnih naložb, predvsem za zmanjšanje revščine otrok s sprejetjem jamstva EU za otroke;
– zapolnitev vrzeli v znanju in spretnostih in zagotovitev dostopa do kakovostnega izobraževanja, poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja za vse;
– zmanjšanje socialnih neenakosti in spodbujanje kakovostnih delovnih mest, predvsem za mlade in dolgotrajno brezposelne;
– obravnavanje izzivov v zvezi z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, razlikami med spoloma v plačah in pokojninah, med drugim z novimi zakonodajnimi predlogi za direktive o porodniškem dopustu, negovalcih in očetovskem dopustu;
3. poudarja, da bi morala Komisija spremljati, spodbujati in podpirati učinkovito in uspešno porabo sredstev v državah članicah za spodbujanje zaposlovanja mladih in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, predvsem v regijah z visokimi stopnjami brezposelnosti, s pomočjo programov, ki se financirajo iz Pobude za zaposlovanje mladih, evropskih strukturnih in investicijskih skladov, Evropskega sklada za strateške naložbe in Evropske investicijske banke;
4. poudarja, da bi morala Komisija v sodelovanju z državami članicami in socialnimi partnerji okrepiti evropski socialni dialog z namenom boljšega usklajevanja delovnih trgov in sistemov socialnega varstva in s tem obravnavanja socialnih neenakosti in novih izzivov, ki jih prinašata globalizacija in digitalizacija;
5. poudarja, da bi morala Komisija za vse delavce, tudi za mobilne in napotene, ne glede na osnovno pogodbo zagotoviti uporabo načel nediskriminacije in enakega plačila za enako delo na istem delovnem mestu;
Krepitev gospodarskega okrevanja in dolgoročne konkurenčnosti z namenom ustvarjanja delovnih mest, dvigovanja življenjskega standarda in ustvarjanja blaginje
6. je prepričan, da je EU lahko vodilna svetovna sila, če bo v celoti izkoristila potencial svojega enotnega trga ter spodbujala podjetništvo, pošteno konkurenco in naložbe v inovacije;
7. poziva k ponovnemu zagonu strategije za trajnostno rast in zaposlovanje Evropa 2020 z resnično ambicioznostjo za prihodnost, zlasti za izboljšanje modela socialnega tržnega gospodarstva in zagotovitev vsesplošne blaginje; je prepričan, da je krepitev zaposlovanja še vedno najpomembnejša prednostna naloga in da EU potrebuje ciljno usmerjene naložbe za pospešitev prehoda na inovativno in digitalno ekonomijo, gospodarno z viri z namenom ponovne industrializacije Evrope;
8. poziva Komisijo, naj oblikuje novo ambiciozno industrijsko strategijo, ki bo temeljila na svežnju o krožnem gospodarstvu in ga dopolnjevala; poudarja, da so potrebne dodatne zasebne in javne naložbe za energetski prehod, ekološko inovativna MSP, raziskave in izobraževanje;
9. poziva Komisijo, naj predlaga dodatne ukrepe, ki bi spodbudili raziskave in razvoj, inovacije, kulturno raznolikost in kreativnost kot glavna gonila za ustvarjanje delovnih mest, obenem pa naj upošteva, da je dostop podjetij, zlasti MSP, do kapitala bistvenega pomena za spodbujanje razvoja in proizvodnje novih izdelkov in storitev v tradicionalnih in nastajajočih sektorjih ter za učinkovito zaščito pravic intelektualne lastnine;
10. meni, da je treba enotni trg še bolj povezati, predvsem na digitalnem področju, da bi ustvarili pošteno okolje za potrošnike in MSP ter odstranili neupravičene ovire; je globoko prepričan, da je globalno konkurenčen, inovativen in k državljanom usmerjen enotni digitalni trg možna rešitev za obravnavo izzivov 21. stoletja; meni, da je mogoče gospodarsko rast v EU še povečati z izkoristkom polnega potenciala potovanj in turizma, ter poudarja, da mora imeti Komisija osrednjo vlogo pri zagotavljanju, da bodo v okvirih politik upoštevane vse prednostne naloge, povezane s konkurenco, digitalizacijo, dobrim upravljanjem, spretnostmi in kvalifikacijami, trajnostjo in povezljivostjo;
11. pričakuje, da bo Komisija združila vse svoje moči in pristojnosti za spodbujanje prehoda na boljši model rasti, ki bo skladen z načeli trajnostnega razvoja in bo obravnaval ekonomsko, družbeno in okoljsko razsežnost;
Odziv na podnebne spremembe in zagotavljanje zanesljive preskrbe z energijo
12. ponovno poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja za vzpostavitev energetske unije, da bi zagotovili zanesljivo preskrbo z energijo ter trajnostno energijo po dostopnih cenah za vse državljane in podjetja, pri čemer naj bo energetska revščina deležna posebne pozornosti;
13. opozarja na človeške in ekonomske posledice podnebnih nesreč v Evropi; poudarja, kako pomembno je, da se še naprej spopadamo s temeljnimi vzroki podnebnih sprememb z ambiciozno podnebno strategijo, ki vključuje energijsko učinkovitost;
14. poziva, naj se na ravni EU določijo bolj ambiciozni cilji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost za obdobje po letu 2020, ob upoštevanju dogovora s konference OZN o podnebnih spremembah v Parizu (COP 21);
15. poziva Komisijo, naj oblikuje skupno strategijo za energetsko in podnebno diplomacijo, ki bo obravnavala ta globalna vprašanja;
16. poziva Komisijo, naj usklajuje prizadevanja za postopno odpravo subvencij za fosilna goriva;
Zagotavljanje skladnega odziva na povečan pritok beguncev
17. meni, da mora Evropska unija poiskati konkretne rešitve za begunsko krizo v skladu z mednarodnim pravom, pri čemer mora zlasti obravnavati njene temeljne vzroke, okrepiti sodelovanje s tranzitnimi državami in državami izvora migracijskih tokov ter uporabiti vse razpoložljive politike in instrumente za zagotovitev stabilizacije, obnove in razvoja teh držav;
18. poziva Komisijo, naj si v sodelovanju z državami članicami prizadeva za nujno človekoljubno pomoč in naj zagotovi dostojne življenjske razmere v begunskih taboriščih, v povezavi z dolgoročnimi razvojnimi programi, zlasti na področju izobraževanja;
19. opozarja, da azilna in migracijska politika EU ne ustreza svojemu namenu in zahteva temeljit ponovni premislek na podlagi člena 80 PDEU; vztraja, da reforma skupnega evropskega azilnega sistema ne bi smela privesti do znižanja obstoječe ravni zaščite v azilni zakonodaji EU; poziva Komisijo, naj spodbuja pravično porazdelitev prosilcev za azil med državami članicami in nadomesti sedanji dublinski sistem, ki je zastarel;
20. poziva k nujni vzpostavitvi sistematičnih izvršljivih programov za takojšnje preseljevanje in premeščanje prosilcev za azil;
21. poziva, naj se v EU ustvarijo pogoji za urejen sprejem prosilcev za azil, ki jim bodo zagotovili varnost in humano obravnavo na podlagi spola, pri čemer naj bodo posebne pozornosti deležne ranljive skupine; obenem poudarja, da je treba nameniti zadostne vire za zagotovitev vključevanja beguncev na trg dela in njihovega socialnega vključevanja ter dostopa do izobraževanja, zdravstvenega varstva in socialnega varstva; v zvezi s tem poudarja, da je treba v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira povečati finančna sredstva za Evropski socialni sklad in Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD);
22. poziva Komisijo, naj poda predloge za vzpostavitev prave ekonomske politike EU in politike EU za zakonite migracije, pri čemer naj izhaja iz obstoječih instrumentov za študente, raziskovalce in visoko usposobljene delavce, na dolgi rok pa naj predlaga splošnejša pravila na podlagi enake obravnave glede vstopa in bivanja za državljane tretjih držav, ki se želijo zaposliti v EU, da bi se zapolnile ugotovljene vrzeli na trgu dela v EU;
23. meni, da morata EU in preostala mednarodna skupnost spričo dejstva, da so mednarodne migracije naraščajoč pojav v smislu obsega, kompleksnosti in posledic, prevzeti vsaka svojo odgovornost na tem področju;
Obravnavanje varnostnih vprašanj, ki zadevajo državljane
24. poudarja, da sta zunanja in notranja varnost vse bolj povezani;
25. poziva Komisijo, naj glede na sprejetje predloga za Evropsko mejno in obalno stražo zagotovi njen hiter zagon ter ji dodeli potrebne človeške in logistične zmogljivosti, da bi obvarovali EU in dokončali gradnjo schengenskega prostora s pristopom vseh držav članic, ki to želijo;
26. poziva Komisijo, da bi se spopadla z grožnjama terorizma in nasilnega ekstremizma, naj pazljivo spremlja prenos in izvrševanje ukrepov EU za boj proti terorizmu, vključno z učinkovitim policijskim in pravosodnim sodelovanjem, pravočasno delitvijo informacij med nacionalnimi organi in prek Europola in Eurojusta ter ukrepi za spopadanje s trendi v zvezi s financiranjem terorizma, ki so v porastu; zato poudarja, da bi morala Komisija začeti postopek za ugotavljanje kršitev zoper države članice, ki ne izvajajo prava EU na tem področju, zlasti kar zadeva učinkovito izmenjavo informacij;
27. poziva Komisijo, naj s svojimi strokovnimi zmogljivostmi ter tehničnimi in finančnimi viri zagotovi usklajevanje in izmenjave primerov dobre prakse na ravni EU v boju proti nasilnemu ekstremizmu in teroristični propagandi, radikalnim omrežjem in novačenju s strani terorističnih organizacijah prek spleta in drugih sredstev, pri čemer naj bo glavni poudarek na strategijah za preprečevanje, vključevanje in ponovno vključevanje;
28. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo polno izvajanje varnostne zakonodaje, ki je že sprejeta; ponovno poziva k poglobljeni presoji protiteroristične strategije EU, v kateri naj se oceni tako izvajanje sprejetih ukrepov kot njihova učinkovitost; pričakuje, da bo Komisija posodobila varnostno agendo, kakor narekuje naraščajoča nevarnost terorizma;
29. poziva Komisijo, naj predstavi napovedane predloge za trdno pravno podlago za evropski center za boj proti terorizmu pri Europolu, predloge za izboljšanje in razvoj obstoječih informacijskih sistemov, zapolnitev informacijskih vrzeli in premik k medopravilnosti ter predloge za obvezno izmenjavo informacij na ravni EU, ki naj jih spremljajo nujna varovala za varstvo podatkov;
Uporaba ambiciozne agende za zunanje delovanje: o soseščini in globalnem sistemu
30. pozdravlja predstavitev globalne strategije EU, ki zagotavlja položaj EU kot geopolitičnega akterja v hitro spreminjajočem se svetu, ter pričakuje, da bosta Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje na usklajen način mobilizirali vse instrumente EU za zunanje delovanje, da bi dosegli boljše globalno upravljanje, široko konvergenco o boljših standardih večjo varnost in večje spoštovanje človekovih pravic v svetu; v ta namen poudarja, da bi bilo treba na vrh seznama pomembnih zunanjih zadev EU uvrstiti naslednje ključne elemente:
– spodbujanje stabilnosti in blaginje v soseščini EU s pobudami, ki spodbujajo razvoj, demokracijo, dobro upravljanje in pravno državo, in sicer s krepitvijo civilnega preprečevanja konfliktov in spravnih ukrepov, varnostnim dialogom in dejavnostmi v okviru skupne zunanje in varnostne politike, vključno z ustreznim vključevanjem Nata, slednji namreč za svoje članice še vedno predstavlja temelj kolektivne obrambe in forum za njeno izvajanje;
– oživljanje skupne varnostne in obrambne politike, ki ne more več biti najšibkejši člen v procesu povezovanja EU, ob podpori podpredsednice Komisije / visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko; zagotavljanje, da bodo strukture, mehanizmi ali instrumenti, ki že obstajajo, postali operativni;
– napredovanje pri pogajalskem procesu o širitvi, in sicer s krepitvijo družbene, politične in gospodarske stabilnosti in demokracije v državah kandidatkah, ne da bi pri tem odstopali od københavnskih meril za pristop;
– zagotavljanje večje učinkovitosti in usklajenosti politike za razvojno sodelovanje ter njene večje skladnosti z drugimi instrumenti EU za zunanje delovanje ob hkratnem spoštovanju njenega osnovnega cilja, določenega v Lizbonski pogodbi, ter zagotavljanje usklajenosti in skladnosti med razvojno in varnostno politiko, saj sta medsebojno povezani, soodvisni in se vzajemno krepita;
– vključitev agende za trajnostni razvoj do leta 2030 ter usklajenost politik za razvoj v zunanjo in notranjo politiko EU; poziva Komisijo, naj poroča o svojem načrtu za izvajanje, nadzor, spremljanje in vključevanje agende za leto 2030 in ciljev trajnostnega razvoja;
– spodbujanje trgovine kot pomembnega instrumenta za spodbujanje rasti, odpiranja delovnih mest in konkurenčnosti ter spodbujanje standardov EU na področju človekovih pravic in trajnostnega razvoja; instrumente Unije za trgovinsko zaščito je treba posodobiti in odločno uporabljati, po potrebi pa uporabiti tudi nestandardne metodologije;
– sprejetje rešitev za boj proti hibridnim grožnjam in spodbujanje odpornosti EU, držav članic ter partnerjev EU, zlasti v njenem sosedstvu;
– izvajanje strategije za mednarodne kulturne odnose, kar je pomembno orodje mehke diplomacije za izboljšanje odnosov s partnerskimi državami EU ter za spodbujanje vključujoče rasti in odpiranja delovnih mest;
Politike pravične obdavčitve za ustrezne vire
31. poudarja, da se še nikoli prej ni bilo bolj nujno boriti proti davčnim utajam in izogibanju davkom, saj ta pojav predstavlja potencialen prihodek za nacionalne proračune v višini do 1 bilijona EUR; meni, da bi lahko te vire porabili za naložbe v prihodnost, pospeševanje zaposlovanja in zmanjšanje neenakosti;
32. poudarja, da mora Komisija še naprej brez odlašanja zagotavljati, da bodo dobički obdavčeni v državah, kjer dejansko poteka gospodarska dejavnost in se ustvarja vrednost v Evropi; EU bi si morala prizadevati za obvezno skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, okrepiti prizadevanja za preiskovanje z davki povezanih kršitev državne pomoči, uporabljati skupna pravila o uporabi in preglednosti davčnih stališč ter oblikovati odločen skupni pristop glede zapiranja davčnih oaz;
33. poziva Komisijo, naj v boj proti davčnim utajam in izogibanju davkom vključi zunanjo razsežnost z namenom preprečiti beg dobička iz EU pred obdavčitvijo in ustaviti nezakonite tokove kapitala iz tretjih držav, ki ovirajo razvoj in spodkopavajo boj proti revščini;
Krepitev proračuna EU in finančnih instrumentov
34. meni, da EU za učinkovito delovanje potrebuje novo finančno in fiskalno strategijo; meni, da bi morala Komisija v ta namen predlagati ukrepe na podlagi naslednjih načel in elementov:
– hitra sprostitev ustreznih virov; obvezno je treba spremeniti sistem financiranja Unije in okrepiti dejanske lastne vire ali uvesti nove, denimo davek na finančne transakcije, spremenjen sistem EU trgovanja z emisijami ter obdavčitev ogljika ali multinacionalnih podjetij, da bi povečali stabilnost, trajnost in predvidljivost proračuna Unije; hkrati je treba spoštovati načelo univerzalnosti in izboljšati preglednost;
– za doseganje optimalnih rezultatov je treba pri upravljanju proračunskih instrumentov EU posebno pozornost nameniti uspešnosti in stroškovni učinkovitosti ter obenem zagotavljati izpolnjevanje obveznosti in zaščito finančnih interesov EU;
– EU bi morala sprejeti ukrepe, da bi zbrala sredstva za odzivanje na izzive, povezane z visoko stopnjo brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti, revščino, socialno izključenostjo, ter na notranje in zunanje vidike begunske krize;
– večletni finančni okvir je že po dveh letih izvajanja na robu svojih zmogljivosti; brez njegove celovite vmesne revizije iz proračuna EU ne bo več mogoče kriti dodatnih finančnih potreb in financirati novih političnih prednostnih nalog, prav tako pa ne bo mogoče preprečiti nove krize na področju plačil; poziva Komisijo, naj do konca leta 2016 predstavi pregled delovanja večletnega finančnega okvira ter naj sprejme odločne ukrepe, s katerimi bi povečala zgornje vrednosti in prožnost tega okvira, da se bo lahko odzival na okoliščine, ki leta 2013 niso bile predvidene;
– Evropski sklad za strateške naložbe je treba upravljati na način, da bo zagotovljena čim večja dodatnost in da bi vsem državam članicam omogočili izvajanje višje ravni strateških naložb ter zagotovili, da bo javno financiranje naložb prispevalo k prehodu na trajnostno gospodarstvo in družbo; upravljanje omenjenega sklada bi bilo treba ustrezno spremeniti, da bi okrepili odgovornost in demokratični nadzor nad njegovim izvajanjem; predlog Komisije za naslednjo fazo tega sklada bi moral temeljiti na teh ciljih;
– učinkovito izvajanje kohezijske politike za obdobje 2014–2020 bi morale spremljati priprave za obdobje po letu 2020, pri čemer je treba spoštovati njeno pravo naravo, kot je določena v Pogodbah, njen pomen za razvoj enotnega trga ter njen potencial kot naložbeni instrument, dostopen vsem regijam v EU; izogniti bi se bilo treba vsakršnemu zmanjšanju proračunskih sredstev kohezijske politike ter okrepiti bi bilo treba sinergije med Evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, Evropskim skladom za strateške naložbe in drugimi instrumenti za financiranje, da bi pospešili pametno, zeleno in vključujočo rast, pri čemer je treba vzpostaviti verodostojno ravnotežje med nepovratnimi sredstvi in finančnimi instrumenti;
– poziva Komisijo, naj predstavi predloge za zmanjšanje zapletenosti birokratskih mehanizmov skupne kmetijske politike za kmete; poziva jo tudi, naj oblikuje boljše instrumente za spoprijemanje z izjemno hudimi krizami na kmetijskih trgih; meni, da je okvirna zakonodaja na ravni EU potrebna, saj se z njo obravnava nepoštena trgovinska praksa v verigi preskrbe s hrano, evropskim kmetom in potrošnikom pa zagotavlja možnost, da uživajo prednosti pravičnih prodajnih in nakupnih pogojev;
Dokončno oblikovanje ekonomske in monetarne unije
35. vztraja, da je treba zagotoviti demokratično odgovornost za vse odločitve, sprejete v okviru evropskega gospodarskega upravljanja;
36. meni, da si mora EU v skladu s strategijo Evropa 2020, pravili Pakta za stabilnost in rast in okvir gospodarskega upravljanja iz evropskega semestra prizadevati za večjo ekonomsko in socialno konvergenco;
37. meni, da bi morala Komisija še naprej spremljati dolgove, primanjkljaje in makroekonomska neravnotežja ter si prizadevati za izboljšanje skupne fiskalne naravnanosti euroobmočja ob spoštovanju Pakta za stabilnost in rast ter spodbujanju gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest;
38. meni, da mora EU izboljšati verodostojnost, doslednost, nacionalno odgovornost in demokratično legitimnost evropskega semestra, da bi spodbujala fiskalno odgovornost in odpravila neravnotežja in neenakosti;
39. poziva k tesnejšemu usklajevanju ekonomskih politik, da bi se spoprijeli z naložbenimi vrzelmi ter okrepili prizadevanja za reforme ter s tem povečali konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest ter ohranili povpraševanje;
40. meni, da bi bilo treba dokončno oblikovati bančno unijo;
41. poziva Komisijo, naj nadvse pozorno preuči rezultate potekajoče razprave o razvoju fiskalne zmogljivosti ekonomske in monetarne unije;
42. poziva Komisijo, naj predstavi dosleden in dobro utemeljen sveženj predlogov o dokončnem oblikovanju ekonomske in monetarne unije, kot je bilo opredeljeno v poročilu petih predsednikov; meni, da bi moral ta proces ostati odprt za države članice, ki se zavežejo sprejetju eura;
43. poziva Komisijo, naj uresniči obljubo, izrečeno ob predstavitvi unije kapitalskih trgov, ter pospeši proces za zagotavljanje poglobljenih, bolj usklajenih in resnično čezmejnih evropskih kapitalskih trgov, in sicer z zakonodajnimi pobudami, ki temeljijo na metodi Skupnosti, vključno s predlogi za vzporedno posodobitev vloge in naloge ustreznih nadzornih organov;
Krepitev temeljih pravic in demokracije
44. je zaskrbljen, ker sedanje krize niso škodile le povezanosti evropskih družb, temveč so prav tako omajale zaupanje evropskih državljanov v demokratične institucije na ravni EU ter v ponekod tudi na nacionalni ravni; zato meni, da mora biti glavna prednostna naloga Evrope okrepiti demokratično legitimnost EU in povrniti zaupanje v njeno sposobnost, da deluje v interesu državljanov;
45. opozarja, da številni današnji izzivi – od podnebnih sprememb do azila in migracij, od finančnih trgov do dobavnih verig korporacij in od terorističnih mrež do propadlih držav in držav, ki ogrožajo mir, svobodo in demokracijo – presegajo nacionalne meje in zahtevajo evropske rešitve, ki jih je treba osnovati na metodi Skupnosti, s polnim sodelovanjem Komisije in Parlamenta;
46. želi opomniti, da je Komisija kot varuhinja Pogodb dolžna spodbujati splošni interes Unije (člen 17 PEU), in sicer mir, njene vrednote ter blaginjo njenih narodov (člen 3 PEU); poudarja, da ima tudi Parlament posebno politično odgovornost pri odpravljanju nesoglasij med državami članicami, zagovarjanju splošnih interesov Evropejcev in zagotavljanju demokratične legitimnosti odločitev, sprejetih na evropski ravni; hkrati poziva nacionalne parlamente, naj v celoti izvajajo demokratični nadzor nad predstavniki v Evropskem svetu, ter poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse pobude, tudi v Evropskem svetu, temeljile na Pogodbah;
47. poziva Komisijo, naj sprejme pobude za krepitev evropskih institucij in spodbujanje državljanov EU k večjemu vključevanju v evropsko politično življenje; vse institucije EU pa poziva, naj se bolje povežejo z mlajšimi generacijami in njihovimi razpravnimi forumi; meni, da so mogoči tudi odločnejši ukrepi, s katerimi bi državljane EU seznanjali o njihovih pravicah, spremenili evropsko državljansko pobudo in okrepili vlogo evropskega varuha človekovih pravic;
48. poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje, na podlagi katerega bi zagotovili medijsko pismenost ter ohranitev raznolikosti medijev in svobode tiska;
49. poziva Komisijo, naj predloži predloge za Pakt za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, pri tem pa upošteva prihodnje poročilo Parlamenta; meni, da bi si morala Komisija še naprej prizadevati za napredek glede pridružitve EU Evropski konvenciji o človekovih pravicah, pri tem pa upoštevati mnenje Sodišča o tej zadevi in obravnavati preostale pravne izzive; poziva EU in vse njene države članice, naj nujno ratificirajo Istanbulsko konvencijo, da bi zagotovili boljšo zaščito žensk in deklet pred nasiljem;
50. poziva vse institucije EU, naj si prizadevajo za najvišje možne standarde preglednosti, odgovornosti in celovitosti ter se borijo proti navzkrižjem interesov, ki škodujejo učinkovitosti, poštenosti in zanesljivosti zakonov;
51. poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajne določbe za zaščito prijaviteljev nepravilnosti na ravni EU, da bi zagotovili pravno podlago za razkritje in učinkovite sankcije;
52. se zavezuje, da bo uporabil vsa orodja in sredstva za spodbuditev obnovljenega demokratičnega procesa na poti k reformi Evropske unije;
°
° °
53. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji.