Dokument zasedanja
4.7.2016
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 37(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo
o strateških prednostnih nalogah v delovnem programu Komisije za leto 2017
( 2016/2773(RSP) )
Bas Eickhout
v imenu skupine Verts/ALE
Resolucija Evropskega parlamenta o strateških prednostnih nalogah v delovnem programu Komisije za leto 2017
( 2016/2773(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju političnih smernic za Evropsko komisijo z naslovom „Nov začetek za Evropo: moj načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe“, ki ga je 15. julija 2014 predstavil Jean-Claude Juncker,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2016 – Čas je za drugačen pristop“ ( COM(2015)0610 ) in njegovih prilog od 1 do 6,
– ob upoštevanju zbirnega poročila konference predsednikov odborov, ki dopolnjuje to resolucijo s stališča parlamentarnih odborov in ki bi ga morala Komisija upoštevati pri pripravi in sprejetju svojega delovnega programa za leto 2017,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. junija 2016 o odločitvi o izstopu iz EU, ki izhaja iz referenduma v Združenem kraljestvu[1],
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2016,
– ob upoštevanju prispevka Odbora regij k delovnemu programu Komisije za leto 2017,
– ob upoštevanju člena 37(3) Poslovnika,
Uvod
A. ker je evropski proces združevanja prinesel mir ter že desetletja prispeva k varnosti in blaginji v Evropi; ker je treba izide demokratičnega posvetovanja v zadnjem desetletju razumeti kot priložnost za razmislek o našem skupnem evropskem projektu, njegovih dejanskih prednostih, trenutnih pomanjkljivostih in obnovljenem občutku smisla;
B. ker posledice globalizacije med državljane EU prinaša vse več bojazni in evroskepticizma; ker bi jih morala EU pomiriti in jih zaščititi pred temi posledicami;
C. ker ni več mogoče dovoliti, da bi bilo evropsko povezovanje skrčeno na zgolj ekonomski projekt in je treba EU nujno pridobiti naklonjenost Evropejcev za evropski projekt z veliko spremembo pristopa v politikah;
D. ker ima Parlament kljub svojim pomanjkljivostim posebno odgovornost pri opredeljevanju skupnega evropskega interesa in bi moral prispevati k premagovanju razdeljenosti v Svetu, kjer delo prepogosto zastane zaradi nacionalnega barantanja in miselnosti „vse ali nič“;
E. ker bi moral splošni interes Evropejcev vedno prevladati nad obrambo države ali interesi podjetij;
F. ker smo se Evropejci kot skupnost, ki temelji na skupnih vrednotah in ciljih, odločili za skupno prihodnost; ker se lokalna, regionalna in nacionalna identiteta med seboj ne izključujejo in celo prispevajo k naši širši evropski identiteti;
G. ker sedanje nakopičene krize zahtevajo resnično evropsko rešitev; ker želimo, da Evropa prevzame svojo vlogo in odgovornost na svetovni ravni, da bo zavezana solidarnosti, večstranskosti in našim zunanjim partnerstvom ter bo spodbujala zbliževanje v smeri boljših standardov; ker želimo zavarovati naš skupni projekt skupnega miru, blaginje in demokracije, da bi za vse generacije ustvarili privlačno prihodnost;
Izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev evropskih državljanov
1. želi opomniti, da je oživljanje evropskega gospodarstva šibko in neuravnoteženo, saj se mnoge regije Unije še vedno borijo z nesprejemljivo visoko stopnjo brezposelnosti, revščine in neenakosti ter v njih močno primanjkuje priložnosti za mlajše generacije; zato vztraja, da mora osnovna ekonomska in socialna agenda EU vključevati ukrepe za zmanjšanje neenakosti v družbi ter za spodbujanje enakosti spolov in kakovostnih delovnih mest za vse, hkrati pa mora okrepiti naložbe v izobraževalni sistem;
2. poziva Komisijo, naj vloži zakonodajne predloge, s katerimi bo podkrepila svojo pobudo o stebru socialnih pravic, in jo glede tega poziva, naj si prizadeva za minimalno raven socialne zaščite in tako zagotovi, da bodo evropski državljani deležni ustrezne minimalne ravni socialne zaščite in storitev splošnega pomena ter javnih storitev, tako da bodo ljudje lahko dostojno živeli in vse življenje aktivno sodelovali v družbi (to bi moralo zajemati dostop do cenovno ugodnih stanovanj, ustreznega zdravstvenega varstva, pravico do otroškega varstva, minimalne standarde glede varnosti dohodka vključno s pokojninami ali enakovredno minimalno socialno zaščito);
3. poziva, naj se uvede pravica do „socialnega veta“ ali mehanizem, s katerim bi lahko preprečili začetek veljavnosti zakonodaje EU, če bi utegnila škoditi najrevnejšim slojem družbe, povečati neenakost v družbi in med spoloma ali zmanjšati socialne pravice;
4. poziva Komisijo, naj konkretno izpolni svoje večkrat dane obljube o vzpostavitvi „socialne Evrope“, najprej z odpravo ekonomske in monetarne unije, nato pa še
s pobudami za:
– razvoj in spodbujanje socialnih naložb v ustrezno socialno zaščito ter v dostopno, cenovno sprejemljivo, primerno locirano in visokokakovostno izobraževanje ter socialne, zdravstvene in skrbstvene storitve za zmanjšanje družbenih neenakosti in za boj proti revščini, zlasti revščini otrok;
– zapolnitev vrzeli v znanju in spretnostih in zagotovitev dostopa do kakovostnega izobraževanja, poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja za vse;
– spodbujanje kakovostnih delovnih mest za vse, predvsem za mlade in dolgotrajno brezposelne;
– spodbujanje zdravja in varnosti pri delu z rednim pregledovanjem ustreznih direktiv;
– uporabo načela nediskriminacije za vse delavce, tudi mobilne in napotene, in za zagotovitev ustreznega plačila tem delavcem, tako da bodo lahko v kraju prebivanja dostojno živeli;
– odpravo razlik med spoloma pri plačilu in pokojninah ter reševanje izzivov usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, med drugim s sprejetjem ambicioznih predlogov za direktivo o porodniškem dopustu in direktivo o skrbniškem dopustu ter z zagotovitvijo celodnevne predšolske vzgoje in varstva, zlasti da bodo ženske in moški enakovredno prevzemali vlogo negovalcev in prejemali enak zaslužek, pa tudi za večjo udeležbo žensk na trgu dela;
5. poziva Komisijo, naj spremlja, spodbuja in podpira učinkovito in uspešno porabo sredstev v državah članicah za boj proti revščini in izključenosti iz družbe ter za spodbujanje zaposlovanja mladih in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, predvsem v regijah z visoko stopnjo brezposelnosti, in sicer s programi, ki se bodo financirali iz pobude za zaposlovanje mladih, evropskih strukturnih in investicijskih skladov, Evropskega sklada za strateške naložbe in Evropske investicijske banke;
Krepitev gospodarskega okrevanja in dolgoročne konkurenčnosti z namenom ustvarjanja delovnih mest, dvigovanja življenjskega standarda in ustvarjanja blaginje
6. meni, da so gospodarski modeli, ki temeljijo izključno na rasti BDP, neprestanem čezmernem izkoriščanju naravnih virov in financializaciji, dosegli svoje meje; zato meni, da mora EU poskrbeti, da bo trajnost v jedru vsake trdne, v prihodnost usmerjene gospodarske politike, ki bo zmožna reševanja kriz; meni, da je obramba že vzpostavljenih tržnih položajev možna ovira na poti k novemu gospodarskemu modelu;
7. poziva Komisijo, naj razvije krovno strategijo trajnostnega razvoja za obdobje do leta 2030 ter nadroben načrt izvajanja; meni, da mora EU zagotoviti, da ne bo odbirala najlažjih ali najbolj priljubljenih ciljev in da mora pri politikah preseči že ustaljeno ravnanje ter si pri vseh ciljih prizadevati za čim višjo raven ambicioznosti, s tem bo namreč zagotovila, da nihče ne bo zapostavljen in da se bodo popolnoma spoštovale zmogljivosti planeta; meni, da je treba v ta namen preprečiti nadaljnjo degradacijo in izgubljanje biotske raznovrstnosti ter obnoviti degradirane ekosisteme;
8. poziva Komisijo, naj zasnuje novo ambiciozno in celovito industrijsko strategijo, ki bo družbeno in okoljsko trajnostna in bo dopolnjevala sveženj o krožnem gospodarstvu; poudarja, da so potrebne dodatne zasebne in javne naložbe, usmerjene v energetski prehod, ekološko inovativna mala in srednja podjetja, raziskave in izobraževanje;
9. poudarja, da mora evropsko gospodarstvo zaradi nevarnega svetovnega tekmovanja za vire nujno postati trajnostno naravnano in preiti na digitalno tehnologijo, če naj ostane konkurenčno; poziva, da je treba strategijo Evropa 2020 postaviti v središče gospodarskega odločanja EU,
10. poziva Komisijo, naj spremlja, spodbuja in podpira ukrepe držav članic in tako zagotovi, da bo konkurenca poštena in da bodo imeli državljani, potrošniki in delavci od tega korist;
11. poziva, naj bodo srž vseh nadaljnjih gospodarskih reform trajnost, javno zdravje, varstvo potrošnikov in dobrobit delavcev, kar velja zlasti za skupno kmetijsko politiko, ki bi morala postati celovita prehranska in trajnostna podeželska politika;
12. poziva Komisijo, naj predlaga dodatne ukrepe, ki bi spodbudili raziskave in razvoj, inovacije, kulturno raznolikost in ustvarjalnost kot glavna gonila za ustvarjanje delovnih mest, obenem pa naj upošteva, da je dostop podjetij (zlasti malih in srednjih) do kapitala bistvenega pomena za spodbujanje razvoja in nastajanja novih izdelkov in storitev v tradicionalnih in novonastajajočih sektorjih;
13. želi Komisijo spomniti, da je treba pri pomembnejših gospodarskih in tehnoloških rešitvah, kot so genske spremembe, nanotehnologija ali jedrska energija, spoštovati previdnostno načelo in da je treba imeti tu popoln in pregleden demokratični nadzor in proces, kot je predsednik Komisije večkrat obljubil o gensko spremenjenih organizmih in kot pričakujejo tudi državljani;
Odziv na podnebne spremembe in zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo
14. opozarja, da si je treba bolj prizadevati za vzpostavitev energetske unije, da bomo vsem državljanom in podjetjem zagotovili zanesljivo oskrbo s trajnostno pridobljeno energijo po dostopnih cenah;
15. opozarja na človeške in gospodarske posledice podnebnih nesreč v Evropi; poudarja, da se je pomembno še naprej spopadati s temeljnimi vzroki podnebnih sprememb, zlasti v prometnem sektorju, obenem pa je treba z ambiciozno podnebno strategijo, ki bo zajemala tudi energijsko učinkovitost, poskrbeti za konkurenčnost naše industrije;
16. poziva, naj se na ravni EU skladno s sporazumom s konference OZN o podnebnih spremembah v Parizu (COP 21) določijo bolj ambiciozni cilji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost za obdobje po letu 2020;
17. poziva Komisijo, naj oblikuje skupno strategijo za energetsko in podnebno diplomacijo, v kateri bo obravnavana ta svetovna problematika, EU pa naj prevzame dejavnejšo vlogo v svetovnem spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, saj je to poglavitni način za delovanje proti podnebnim spremembam;
18. poziva Komisijo, naj ne subvencionira več fosilnih goriv iz sredstev EU in naj usklajuje prizadevanja držav članic za hitro odpravo nacionalnih subvencij za fosilna goriva; poziva jo tudi, naj zagotovi, da se nacionalne ali evropske subvencije ne bodo uporabljale za financiranje novih jedrskih reaktorjev, ter poziva države članice, naj opustijo načrte za podaljšanje življenjske dobe jedrskih elektrarn;
Zagotavljanje skladnega odziva na povečan pritok beguncev
19. meni, da mora EU poiskati konkretne rešitve za reševanje pritoka novih beguncev, zlasti z odpravo temeljnih vzrokov za to, in sicer s celostnimi odzivi politike, tako da bodo zajeti skladnost politike za razvoj, trgovina, podnebna in naložbena politika, obenem pa je treba tistim, ki potrebujejo mednarodno zaščito, omogočiti varen in urejen dostop;
20. izraža razočaranje nad premajhno solidarnostjo med državami članicami pri odzivanju na vse večji pritok beguncev; poziva k hitremu izvajanju sklepa o premestitvi 160 000 beguncev iz Italije in Grčije v druge države članice in o vzpostavitvi evropskega programa za iskanje in reševanje; izraža globoko zaskrbljenost, koliko so neformalni mednarodni sporazumi, sklenjenih s tretjimi državami, zakoniti, primerni in združljivi s človekovimi pravicami, saj se v katerih se razvojno sodelovanje pogojuje s tako politiko varnosti in nadzora nad mejami, da privede do kazenskega preganjanja in stigmatizacije beguncev in migrantov;
21. meni, da bi morali preselitev ohraniti kot eno od trajnih rešitev za razseljene begunce in kot brezpogojen instrument mednarodne solidarnosti; poziva, naj se uvede več priložnosti za preselitev in tako omogoči preselitev vsaj 500 000 beguncev na leto iz držav izvora in tranzita, kajti če bi jih ustrezno razdelili, bi bilo število za EU povsem obvladljivo;
22. poziva k reformi sedanjega dublinskega azilnega sistema, novi sistem pa naj bi temeljil na pravični razdelitvi prosilcev za azil med države članice na podlagi objektivnih meril in gradil na obstoječih željah in vezeh prosilcev s točno državo članico; meni, da bi moral biti sistem obvezen za vse države članice in da bi moral temeljiti na spodbudah, ne pa na prisilnih ukrepih;
23. poziva, naj se vzpostavijo zakonite migracijske poti, kjer naj bi bil v skladu s predlogi Agencije Evropske unije za temeljne pravic zajet humanitarni sprejem, in sicer tudi za podnebne begunce in zagovornike človekovih pravic, začasno zaščito, za začasno zaščito, združitev družine, ekonomski sprejem na različnih ravneh znanj in spretnosti, tudi za delavce v slabše plačanih sektorjih, ter za iskanje zaposlitve, mobilnost študentov in zdravstveno evakuacijo;
24. poziva, naj se v EU ustvarijo pogoji za urejen sprejem prosilcev za azil, da jim bomo zagotovili varnost ter humano in dostojno obravnavo, pri čemer naj bodo posebne pozornosti deležne ženske, dekleta, lezbijke, geji, biseksualci, transseksualci, interseksualci in druge ranljive skupine; obenem poudarja, da je treba zagotoviti zadostne vire za izobraževanje beguncev in migrantov, njihovo vključevanje na trg dela in v družbo;
25. poziva Komisijo, naj vzpostavi vizumsko ureditev za zagovornike človekovih pravic, ki so v tretjih državah ogroženi;
Obravnavanje varnostnih vprašanj, ki zadevajo državljane
26. ponavlja, da uvajanje represivnih ukrepov množičnega nadzora in nadzora meja, ki so predvsem simbolične narave in ogrožajo državljanske svoboščine, temeljne pravice in načelo prostega gibanja, ni pravi odgovor;
27. svari pred čustveno motiviranim prehitrim sprejemanjem zakonodaje o terorizmu, saj lahko negativno vpliva na svoboščine in temeljne pravice osumljencev in nedolžnih državljanov; poziva Komisijo, naj pridobi natančno oceno učinka za vsak ukrep, ki bi utegnil kršiti pravice državljanov in prebivalcev EU;
28. poudarja, da sta zunanja in notranja varnost vse bolj povezani; opozarja, da to ne sme povzročiti, da bi za notranjo varnost uporabljali instrumente zunanje politike; ponovno poudarja, da so za notranjo varnost in protiteroristične ukrepe ter sodni pregon oseb, osumljenih terorizma, pristojni in odgovorni izključno pravosodni organi in policija ter da mora vse potekati ob popolnem spoštovanju strogih postopkovnih jamstev in kazenskopravnih predpisov;
29. poudarja, kako pomembno je schengensko območje prostega pretoka; poudarja, da je potrebno učinkovito upravljanje zunanjih meja, ki bo temeljilo na človekovih pravicah in popolnem spoštovanju mednarodnega in evropskega prava;
30. meni, da mora Komisija, da bi se spopadla z grožnjama terorizma in radikalizacije, pazljivo spremljati prenos in izvajanje standardov EU v kazenskih postopkih in ukrepih za boj proti terorizmu, vključno z izobraževanjem in preprečevanjem, učinkovitim policijskim in pravosodnim sodelovanjem, pravočasno delitvijo informacij med nacionalnimi organi prek Europola in Eurojusta ter z ukrepi za spopadanje z novimi trendi v zvezi s financiranjem terorizma; ponovno poudarja, da je treba izboljšati opremo in financiranje skupnih preiskovalnih enot v okviru Europola in Eurojusta;
31. poziva Komisijo, naj pripravi belo knjigo o konceptu evropske notranje varnosti kot pravno osnovo za vse prihodnje varnostne ukrepe, pri čemer naj upošteva svobodo gibanja in neobstoj kontrol na notranjih mejah ter da je to nekaj drugega od koncepta nacionalne varnosti, na katerega se države članice sklicujejo v boju proti kriminalu in terorizmu; poziva k usklajeni opredelitvi pojma nacionalna varnost in kaj ne spada vanj; zavrača, da se v imenu nacionalne varnosti in „državnih skrivnosti“ ogrožajo temeljne pravice, na primer načelo zaupnosti med odvetnikom in stranko;
32. poziva Komisijo, naj s svojimi strokovnimi zmogljivostmi ter tehničnimi in finančnimi viri poskrbi za usklajevanje in izmenjavo zgledov dobre prakse na ravni EU v boju proti nasilnemu ekstremizmu in teroristični propagandi, radikalnim omrežjem in novačenju terorističnih organizacijah; poudarja, da so lahko represivni ukrepi učinkoviti le, če so združeni z dolgoročnim preprečevanjem, vključevanjem in ponovnim vključevanjem ter z nediskriminacijskimi strategijami v politikah;
33. poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo celovit pregled vse že sprejete varnostne zakonodaje, in naj na podlagi pregleda zagotovijo, da se bo po potrebi bodisi umaknila bodisi začela izvajati; ponovno poziva k poglobljeni presoji protiteroristične strategije EU, v kateri naj se oceni tako uporaba sprejetih ukrepov kot njihova učinkovitost in stroški; pričakuje, da bo Komisija po potrebi posodobila agendo za varnost, saj države članice premalo sodelujejo za učinkovit boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu;
34. poziva Komisijo, naj predstavi napovedane predloge za ustrezno pravno podlago za evropski center za boj proti terorizmu pri Europolu, predloge za izboljšanje in razvoj obstoječih informacijskih sistemov (interoperabilnost, učinkovitost in sorazmernost), za odpravo informacijskih vrzeli in premik k interoperabilnosti, pa tudi predloge za obvezno izmenjavo informacij na ravni EU o sumih in tveganjih na tem področju, bi morala v vseh policijskih in pravosodnih okvirih spremljati stroga in dosledna jamstva za varstvo podatkov;
35. poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajno pobudo za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in nasilja na podlagi spola; poziva Komisijo, naj hitro izvede pristop EU h konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, kot je Parlament že večkrat pozval;
Uporaba ambiciozne agende za zunanje delovanje: o soseščini in globalnem sistemu
36. poziva k ambicioznemu izvajanju nove globalne strategije EU, v skladu s katero bo EU v hitro spreminjajočem se svetu učinkovito širila svoje temeljne vrednote, načela in norme, ter od Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje pričakuje, da bosta dosledno uporabljali vse instrumente EU za zunanje delovanje, da bi dosegli boljše globalno upravljanje na podlagi pravil, široko strinjanje o boljših standardih, trajni mir, večjo varnost ter okrepljeno spoštovanje človekovih pravic, demokracije, načela pravne države ter temeljnih svoboščin v svetu; v ta namen poudarja, da bi bilo treba na vrh seznama pomembnih zunanjih zadev EU uvrstiti naslednje ključne elemente:
– zahteva, da EU in države članice obrnejo sedanji trend zapostavljanja standardov človekovih pravic na račun kratkoročnih poslovnih in varnostnih interesov ter interesov, povezanih z oskrbo z energijo;
– spodbujanje stabilnosti in blaginje v soseščini EU, in sicer z utrjevanjem razvoja, demokracije, kulturnega sodelovanja, dobrega upravljanja in načela pravne države, prek krepitve civilnega preprečevanja konfliktov in ukrepov usklajevanja, izboljševanja preglednosti, odgovornosti, parlamentarnega nadzora in demokratičnega nadzora nad varnostnim sektorjem, pa tudi prek zagotavljanja pomoči podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter državam članicam v prizadevanjih za ohranjanje in vzpostavljanje miru v kontekstu skupne varnostne in obrambne politike;
– pomoč podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in državam članicam pri doseganju učinkovitejše skupne varnostne in obrambne politike, ki bo dosledna in skladna z drugimi zunanjimi politikami EU, kot sta razvojna pomoč in civilno preprečevanje sporov v okviru instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, in ki bo zagotavljala varnost, mir, stabilnost, demokracijo in človekove pravice ter krepila spoštovanje načel Ustanovne listine OZN; poskrbeti je treba, da bodo strukture, mehanizmi ali instrumenti, ki že obstajajo, operativni;
– poziv Komisiji/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj zagotovita, da bodo države članice v večji meri spoštovale skupno stališče EU o izvozu orožja, ter naj poskrbita, da bo zakonodaja, ki ureja izvoz tehnologije z dvojno rabo, preprečila prenos množičnega nadzorovanja in sledenja v nedemokratične države;
– poziv Komisiji, naj poroča o učinkovitosti pilotnega projekta o raziskavah na področju obrambe in s tem povezanem sodelovanju z Evropsko obrambno agencijo; poziva Komisijo, naj umakne načrte za začetek pripravljalnega ukrepa na področju raziskav, povezanih z obrambo, v vrednosti 80 milijonov EUR, saj tudi podatki Evropske obrambne agencije potrjujejo, da države članice niso pripravljene in zmožne sodelovati na področju raziskav in razvoja, povezanih z obrambo; zavrača vse poskuse, da bi proračunske vire EU uporabili za vojaške raziskave in razvoj;
– precej hitrejši napredek pri pogajalskem procesu o širitvi, in sicer s krepitvijo družbene, politične in gospodarske stabilnosti, okoljske trajnosti in demokracije v državah kandidatkah, ne da bi pri tem omilili temeljna merila za pristop;
– zagotovitev, da bo politika razvojnega sodelovanja učinkovitejša, in izboljšanje njene koordinacije in usklajenosti z drugimi instrumenti EU za zunanje delovanje; zagotoviti je treba doslednost in skladnost med razvojno politiko, politiko civilnega preprečevanja sporov in politiko civilne varnosti, saj so medsebojno povezane, soodvisne in se vzajemno krepijo;
– vključitev agende za trajnostni razvoj do leta 2030 ter usklajenosti politik za razvoj v zunanjo in notranjo politiko EU;
– sprejetje močnejše, učinkovitejše, prepričljivejše in bolj skladne pobude za reševanje sporov v soseščini EU ter zagotovitev, da bo imela EU vse instrumente na razpolago;
– zavrnitev celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA), sporazuma o trgovini s storitvami (TiSA) in čezatlantskega partnerstva za trgovino in naložbe (TTIP), ob zavedanju, da so evropski državljani in Parlament vse bolj kritični do dejanskih posledic prostotrgovinskih sporazumov, saj lahko imajo neželene posledice za zaposlovanje, konkurenčnost in standarde EU glede človekovih pravic in trajnostnega razvoja; zahteva posodobitev instrumentov trgovinske zaščite Unije in oblikovanje trgovinskih politik v skladu z razvojnimi cilji EU, podnebnimi cilji, okoljskimi prednostnimi nalogami ter socialnimi standardi in standardi človekovih pravic;
Politike pravične obdavčitve za ustrezne vire
37. poudarja, da se še nikoli prej ni bilo bolj nujno boriti proti davčnim utajam in izogibanju davkom, kar predstavlja možen prihodek za nacionalne proračune v višini do 1 bilijona EUR; meni, da bi lahko te vire lahko porabili za naložbe v prihodnost, krepitev zaposlovanja in zmanjšanje neenakosti;
38. poziva Komisijo, naj nemudoma zagotovi, da bodo dobički obdavčeni v državah, kjer dejansko poteka gospodarska dejavnost in se ustvarja vrednost v Evropi; meni, da bi si morala EU prizadevati za obvezno skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB), okrepiti prizadevanja za preiskovanje z davki povezanih kršitev državne pomoči, uporabljati skupna pravila o uporabi in preglednosti davčnih stališč ter oblikovati trden skupni pristop, da bi zaprli davčne oaze;
39. poziva Komisijo, naj v svoj boj proti davčnim utajam in izogibanju davkom vključi razsežnost spola in zunanjo razsežnost, tudi glede dobičkov, ki neobdavčeni zapuščajo Unijo;
40. poziva k davku na finančne transakcije, s katerim bi finančni sektor prisilili, da pri reševanju krize, ki jo je povzročil, plača pošten delež, zajezili neproduktivne kratkoročne špekulativne dejavnosti in zagotovili dodatne dohodke v odziv na sedanje družbene, okoljske in gospodarske izzive; obžaluje omilitev prvotnega predloga Komisije in meni, da bi ga bilo treba namesto tega razširiti na transakcije v tuji valuti, kot je predlagal Parlament, in to začeti izvajati najkasneje sredi leta 2017;
Krepitev proračuna EU in finančnih instrumentov
41. meni, da EU za učinkovito delovanje potrebuje novo finančno in fiskalno strategijo; meni, da bi morala Komisija v ta namen predlagati ukrepe, ki morajo temeljiti na naslednjih načelih in elementih:
– hitra sprostitev ustreznih virov, saj se ni mogoče izogniti potrebi po reformi sistema za financiranje Unije s krepitvijo dejanskih lastnih sredstev ali uvedbo novih virov, da bi postal proračun Unije bolj stabilen, vzdržen in predvidljiv; obenem je treba spoštovati načelo univerzalnosti in izboljšati preglednost;
– prednostno izvajanje načela o upoštevanju enakosti spolov pri pripravi proračuna;
– za doseganje najboljših rezultatov je treba pri upravljanju proračunskih instrumentov EU posebno pozornost nameniti uspešnosti in stroškovni učinkovitosti ter obenem zagotavljati izpolnjevanje obveznosti in zaščito finančnih interesov EU;
– EU bi morala sprejeti ukrepe, da bi zbrala sredstva za odzivanje na izzive, povezane z visoko stopnjo brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti, ter na notranje in zunanje vidike begunske krize;
– večletni finančni okvir je po dveh letih izvajanja na robu svojih zmogljivosti; poleg tega brez njegovega celovitega vmesnega pregleda iz proračuna EU ne bo več mogoče kriti dodatnih finančnih potreb in financirati novih političnih prednostnih nalog, prav tako pa ne bo mogoče preprečiti nove krize na področju plačil; opraviti je treba celovito povolilno revizijo večletnega finančnega okvira – ne zgolj njegovega tehničnega pregleda – , saj je to eden od načinov za uporabo sredstev iz proračuna EU, s katerim bi prispevali k okrevanju evropskega gospodarstva, obenem pa zagotovili uspešno izvajanje strategije Evropa 2020, podporo mednarodnim zavezam EU po letu 2015 in strukturno rešitev vse večjih težav zaradi plačil;
– izvesti je treba reformo Evropskega sklada za strateške naložbe, da bi vsem državam članicam omogočili izvajanje višje ravni strateških naložb, boljšo osredotočenost na regije, v katerih so naložbe najbolj potrebne, in zagotovili, da bo javno financiranje naložb prispevalo k prehodu na trajnostno gospodarstvo; namesto o prerazporeditvi obstoječih sredstev EU, kot je Obzorje 2020 ali instrument za povezovanje Evrope, k drugim skladom ali novim naložbenim instrumentom, bi bilo treba razmisliti o dodatnem financiranju;
– učinkovito izvajanje kohezijske politike za obdobje 2014–2020 bi morale spremljati priprave za obdobje po letu 2020, pri čemer je treba spoštovati njeno pravo naravo, kot je določena v Pogodbah, ter njen pomen kot naložbeni instrument za vse regije v EU in kot izraz evropske solidarnosti; sredstva iz kohezijske politike bi bilo treba nadalje uporabiti za prehod na nizkoogljično gospodarstvo, da bi prispevali k Pariškemu sporazumu COP21 ter podprli prizadevanja za sprejem beguncev in migrantov, kar zajema tudi njihovo vključevanje, vsako zmanjšanje proračuna za kohezijsko politiko pa bi bilo treba preprečiti;
Dokončno oblikovanje ekonomske in monetarne unije
42. vztraja, da je treba spoštovati zahteve prava Unije v zvezi z demokratično odgovornostjo za odločitve v okviru evropskega gospodarskega upravljanja;
43. vztraja, da si mora EU prizadevati za zbliževanje na višji ravni, kar zadeva ekonomske in socialne kazalnike ter kazalnike za vire; meni, da so v ta namen potrebne reforme okvira ekonomskega upravljanja;
44. meni, da mora EU izboljšati verodostojnost, doslednost, nacionalno odgovornost, demokratično legitimnost, trajnost, razsežnost spola in socialno razsežnost sedanjega okvira ekonomskega upravljanja, in sicer z uvedbo preprostejših, proticikličnih in preglednih pravil, pri tem pa se izogniti moralnemu tveganju, pri čemer mora zagotoviti simetrično odpravljanje makroekonomskih neravnotežij in spodbuditi javne naložbe;
45. poziva k tesnejšemu usklajevanju ekonomskih politik za obravnavanje naložbenih vrzeli v evroobmočju ter h krepitvi prizadevanj za reforme, da bi povečali produktivnost in splošno učinkovitost virov ter ohranili povpraševanje;
46. meni, da bi bilo treba dokončno vzpostaviti bančno unijo, pri čemer bi morala ukrepe za zmanjševanje tveganja spremljati porazdelitev tveganja;
47. poudarja, da bi bilo treba nujno razviti fiskalno zmogljivost ekonomske in monetarne unije, da bi ta postala odporna na simetrične in asimetrične pretrese, ter obravnavati nesprejemljive ravni brezposelnosti v številnih njenih regijah;
48. poziva Komisijo, naj čim prej preuči načine za uporabo skupnih finančnih orodij za obravnavanje migrantske krize;
Krepitev temeljih pravic in demokracije
49. je zaskrbljen, da številne krize niso škodile le povezanosti evropskih družb, temveč so tudi omajale zaupanje evropskih državljanov v demokratične institucije na ravni EU ter v nekaterih primerih tudi na nacionalni ravni; zato meni, da mora biti glavna prednostna naloga Evrope okrepiti demokratično legitimnost EU in povrniti zaupanje v njeno sposobnost, da deluje v interesu državljanov;
50. želi spomniti, da so številni sedanji izzivi – ki segajo od podnebnih sprememb do azila in migracij, od finančnih trgov do mednacionalnih podjetij in od terorističnih mrež do propadlih držav in držav, ki pomenijo grožnjo miru – nadnacionalni in ne poznajo meja, njihovo preprečevanje in odzivanje nanje pa mora potekati na enaki ravni; meni, da bi morala Komisija v ta namen spodbuditi obnovljeno razpravo v vsej družbi o tem, za katere izzive ljudje menijo, da jih je najpomembneje obravnavati na evropski ravni in kje bi morala EU izvajati „evropsko suverenost“;
51. želi spomniti Komisijo, da je kot varuhinja Pogodb dolžna varovati splošni interes Unije (člen 17 PEU), in sicer mir, njene vrednote ter blaginjo njenih ljudi (člen 3 PEU); poziva Komisijo, naj sprejme predlog uredbe o odprti, učinkoviti in neodvisni evropski upravi; ugotavlja, da ima Parlament v zvezi s tem posebno politično odgovornost ter mora v celoti in brez samozadovoljstva uveljaviti svojo institucionalno vlogo; meni, da je nedavna vzpostavitev preiskovalnih odborov spodbuden znak, da Parlament resneje prevzema politično odgovornost v smislu nadzora in ravnotežja;
52. meni, da težnje Evropskega sveta v zadnjih letih, da posega po medvladnih rešitvah, ogrožajo metodo Skupnosti in pomenijo kršitev Pogodb; želi spomniti, da so na podlagi Lizbonske pogodbe člani Evropskega sveta individualno res odgovorni svojemu nacionalnemu parlamentu, kolektivno pa le sebi, vendar se morajo nacionalni parlamenti zavedati posebne politične odgovornosti za izvajanje polnega demokratičnega nadzora nad predstavniki v Evropskem svetu;
53. glede na to, da pomeni nepregledno in enostransko lobiranje veliko grožnjo oblikovanju politik in javnemu interesu, zahteva, da si vse institucije EU prizadevajo za najvišje možne standarde preglednosti, odgovornosti in integritete ter se neumorno borijo proti težnjam, da bi prezrli navzkrižje interesov, ki škoduje učinkovitosti, poštenosti in zanesljivosti postopka sprejemanja odločitev; poleg tega podpira zakonodajni predlog za vseevropsko zaščito prijaviteljev nepravilnosti tako v zasebnem kot v javnem sektorju ter želi spomniti Komisijo, da jo je že večkrat pozval k temu;
54. poziva Komisijo, naj zagotovi celovit evropski odziv na težave v zvezi s temeljnimi pravicami, ki izhajajo iz močno razširjenih zločinov iz sovraštva, sovražnega govora, seksizma, homofobije, transfobije in drugih oblik diskriminacije, pri čemer naj med drugim okrepi prizadevanja za zagotovitev, da Svet zakonodajnih predlogov, s katerimi bi okrepili socialne in temeljne pravice, ne bi več blokiral, zlasti predloga direktive iz leta 2008 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost ter direktive o zastopanosti žensk v upravnih odborih;
55. poziva Komisijo, naj sprejme pobude za utrditev, okrepitev in razvoj sredstev, ki jih imajo državljani EU na voljo za posredovanje v političnem procesu, kar bo presegalo volilne cikle; poudarja, da naj bi s tem izboljšali preglednost in dostop javnosti do dokumentov, pa tudi povečali podporo in vire za evropskega varuha človekovih pravic, peticije državljanov in reformo uredbe o evropski državljanski pobudi;
56. meni, da bi morala Komisija pripraviti predloge o mehanizmu za zaščito demokracije, načela pravne države in temeljnih pravic po vsej Uniji, in sicer z nadomestitvijo okvira pravne države z učinkovitejšim orodjem; meni, da bi si morala Komisija še naprej prizadevati za napredek glede pridružitve EU Evropski konvenciji o človekovih pravicah, pri čemer naj upošteva mnenje Sodišča o tej zadevi in obravnava preostale pravne izzive;
57. se zavezuje, da bo uporabil vsa orodja in sredstva za spodbujanje obnovljenega demokratičnega procesa na poti k reformi Evropske unije;
58. zahteva, da se v zvezi s postopkom na podlagi člena 50 Komisijo potrdi kot pogajalca z Združenim kraljestvom;
59. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji.