Dokument zasedanja
24.10.2016
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o razmerah v severnem Iraku/Mosulu
( 2016/2956(RSP) )
Charles Tannock, Mark Demesmaeker, Arne Gericke, Anna Elżbieta Fotyga, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Notis Marias, Ruža Tomašić, Branislav Škripek
v imenu skupine ECR
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v severnem Iraku/Mosulu
( 2016/2956(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iraku, zlasti resolucij z dne 27. februarja 2014[1] in 17. julija 2014[2] o razmerah v Iraku,
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Iraku, zlasti sklepov iz leta 2016,
– ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov o Iraku,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, katerega država pogodbenica je tudi Irak,
– ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN 2170 (2014) in resolucije sveta OZN za človekove pravice S-22/L.1 (2014),
– ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja, sprejetih 24. junija 2013,
– ob upoštevanju sklepov mednarodne konference o miru in varnosti v Iraku, ki je potekala 15. septembra 2014 v Parizu;
– ob upoštevanju sklepnih ugotovitev o združenem drugem, tretjem in četrtem rednem poročilu o Iraku, ki ga je odbor OZN za pravice otroka objavil 3. marca 2015;
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Iraku,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 23. maja 2016 o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za odziv na grožnjo skupine Daiš,
– ob upoštevanju resolucije št. 2091 (2016) o tujih borcih v Siriji in Iraku, ki jo je 27. januarja 2016 sprejela parlamentarna skupščina Sveta Evrope,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker se je v skladu z izjavo iraškega predsednika vlade Haiderja Al Abadija 16. oktobra 2016 začela operacija za ponovno osvojitev in osvoboditev Mosula izpod Islamske države Iraka in Sirije (ISIS), ki jo vodijo iraške sile ob pomoči kurdskih, ameriških, britanskih in francoskih sil;
B. ker je Mosul drugo največje mesto v Iraku in je za državo strateško pomembno; ker je celotna regija, tudi nižina Ninive, Sindžar in Tal Afar, glavno trgovsko središče nedaleč od meje s Sirijo in Turčijo in blizu nekaterih najpomembnejših iraških naftnih polj in naftovoda, ki oskrbuje Turčijo;
C. ker je Mosul padel v roke vojske ISIS 10. junija 2014 v akciji, ki šteje za najspektakularnejši uspeh ISIS;
D. ker je v mestu pod nadzorom ISIS več kot 2,5 milijona prebivalcev izpostavljenih grozodejstvom, med drugim javnim obglavljanjem, porivanju gejev v smrt s streh stavb ter zapiranju moških brez brade in žensk, ki ne nosijo islamskih oblačil, kot je burka; ker je to v zadnjih dveh letih povzročilo množično odseljevanje, ki je zelo prispevalo k splošni begunski krizi, saj so stotisoči ljudi zbežali iz mesta in so zdaj bodisi notranje razseljeni bodisi živijo v tujini;
E. ker ima Irak 38 milijonov prebivalcev, od katerih jih je 65 % šiitov ter 35 % sunitov in ker suniti živijo v delu Iraka, ki je severozahodno od Bagdada; ker etnične in verske meje še niso dogovorjene in so na številnih območjih, tudi v mestu Mosul, sporne;
F. ker je bilo leta 2003 v Iraku 1,5 milijona kristjanov, danes pa se je njihovo število skrčilo na 200.000–350.000 in mnogi živijo v revščini; ker je prisotnost kristjanov in drugih manjšin v Iraku tradicionalno pomembna za družbo, saj so precej prispevale k politični stabilnosti, in ker bo izginotje teh manjšin imelo dodaten destabilizacijski učinek v regiji;
G. ker so se pojavile krščanske samoobrambne sile, ki delujejo na terenu in sodelujejo z iraško vojsko ali pešmergami;
H. ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 4. februarja 2016 ugotovil, „da t. i. ISIS/Daiš izvaja genocid nad kristjani in jazidi ter drugimi verskimi in etničnimi manjšinami, ki se ne strinjajo z njegovo razlago islama“ in „da je mogoče to preganjanje, grozodejstva in mednarodne zločine opredeliti vojne zločine in zločine zoper človeštvo“;
I. ker je UNHCR v zvezi s sedanjim ponovnim osvajanjem Mosula opozoril, da se bo verjetno zgodila humanitarna katastrofa, ko bodo boji začeli potekati v mestu, ter da se bo morda zaradi ofenzive razselilo več kot milijon ljudi;
J. ker je po navedbi nevladne organizacije The RINJ Foundation s sedežem v Kanadi, ki upravlja klinike v Mosulu, s primeri posilstev v mestu mogoče dokazati, da sledijo vzorcu genocida, in ker bo mogoče ISIS za to obsoditi za genocid na Mednarodnem kazenskem sodišču, stalnem mednarodnem sodišču za pregon posameznikov zaradi vojnih posilstev, genocida, hudodelstev zoper človečnost in agresije;
K. ker so protipehotne mine v regiji, zlasti v nižini Ninive, še vedno velik problem in izziv za lokalne in mednarodne sile;
1. izraža podporo Republiki Irak in mednarodni koaliciji proti ISIL, ki si prizadevata za osvoboditev mesta Mosul od sil ISIS; podpira ozemeljsko celovitost Iraka, zlasti severnih regij;
2. poudarja, da bi morala sedanja vojaška kampanja za osvoboditev Mosula potekati ob strogem spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah;
3. poziva mednarodno koalicijo proti ISIL, naj si med operacijami za osvoboditev mesta po najboljših močeh prizadeva, da bi ustrezno razlikovala civiliste od borcev in se izognila civilnim žrtvam, zlasti če jih uporabijo kot živi ščit, in omogoči varen prehod civilistom, ki nočejo ostati v mestu;
4. odločno obsoja sistematično in vsesplošno kršenje in zlorabe človekovih pravic, ki jih teroristi ISIS in druge džihadistične skupine izvajajo v Iraku, zlasti Mosulu, med drugim usmrtitve talcev, vsa dejanja nasilja nad ljudmi zaradi veroizpovedi ali etnične pripadnosti ter nasilje nad ženskami in osebami LGBTI;
5. poziva Irak, naj podpiše rimski statut, iraške organe pa, naj primere proti vojnim zločincem ISIS prepustijo Mednarodnemu kazenskemu sodišču, če jim ne morejo soditi lokalno, kar statut dopušča;
6. poudarja da imajo iraške avtohtone skupnosti v regiji (krščanska, jazidska, turkmenstanska in druge) pravico živeti varno in biti zaščitene v zvezni strukturi Republike Irak; znova poudarja, da je pravica do svobode misli, vesti in vere temeljna človekova pravica;
7. meni, da bi lokalna samoodločba skupnosti v nižini Ninive, zlasti kristjanov, jazidov, Mandejcev in Šabakov, ponovno vzpostavila in zaščitila temeljne človekove pravice avtohtonih prebivalcev v tej regiji; poziva iraške organe, naj prenesejo pristojnosti na te manjšine, kar zvezna ustava dovoljuje;
8. spodbuja regionalne organe in mednarodno skupnost, naj pripravijo humanitarne akcijske načrte za begunce iz Mosula in njihovo morebitno vrnitev v mesto, ki bo seveda odvisna od stabilnosti nove uprave in varnostnih razmer v mestu; poudarja, da bi morali avtohtonim ljudstvom in manjšinam v nižini Ninive, Tal Afarju in Sindžarju, ki se vrnejo v domovino, v celoti priznati temeljne človekove pravice, vključno z lastninskimi pravicami, in njihove pravice uveljaviti pred uveljavljanjem lastninskih pravic drugih;
9. poziva EU in države članice, naj zagotovijo zastopanost manjšin v novi upravi Mosula; poudarja, da imajo manjšine legitimno pravico do političnega udejstvovanja; poziva regionalne in mednarodne organe, naj krščanskim samoobrambnim silam zagotovijo potrebno opremo, s katero bodo lahko sodelovale pri osvoboditvi in dolgoročni obrambi svoje domovine;
10. poziva Evropski svet, naj si za prednostno nalogo zada razminiranje regije v sodelovanju z lokalnimi sveti, ki predstavljajo manjšine, da bi se begunci lahko vrnili domov;
11. verjame, da bi lahko bila osvoboditev mesta Mosul pomemben mejnik pri premagovanju grožnje islamskih skrajnežev povsod v regiji in onkraj nje, bila pa bi tudi ključna za boj proti terorizmu v EU, saj porast te grožnje podžiga radikalizacijo doma;
12. poudarja, da je treba nadaljevati svetovno kampanjo proti ISIS/Daiš z dolgoročno strategijo, ki bo vključevala financiranje protiterorizma;
13. naroči Predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in predstavniškemu svetu Iraka, regionalni vladi Kurdistana, generalnemu sekretarju OZN, svetu OZN za človekove pravice ter vladam in organom vseh strani, udeleženih v konfliktu v severnem Iraku, zlasti pri osvobajanju mesta Mosul.