Dokument zasedanja

 

B8-1172/2016

24.10.2016

PREDLOG RESOLUCIJE

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika

o položaju novinarjev v Turčiji

( 2016/2935(RSP) )

Rebecca Harms, Bodil Valero, Ernest Maragall, Ska Keller, Barbara Lochbihler, Benedek Jávor, Ulrike Lunacek, Ernest Urtasun

v imenu skupine Verts/ALE

 

B8-1172/2016

Resolucija Evropskega parlamenta o položaju novinarjev v Turčiji

( 2016/2935(RSP) )

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta po obisku v Turčiji 1. septembra 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2016 o poročilu o Turčiji za leto 2015[1],

–  ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega sveta, predsednika Evropske komisije in visoke predstavnice EU v imenu držav članic EU, navzočih na vrhu ASEM, z dne 16. julija 2016 o razmerah v Turčiji,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 18. julija 2016,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice/visoke predstavnice Federice Mogherini in komisarja Johannesa Hahna o Turčiji, zlasti izjav z dne 21. julija 2016 in 21. avgusta 2016,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice/visoke predstavnice Federice Mogherini z dne 15. septembra 2016 ob mednarodnem dnevu demokracije,

–  ob upoštevanju srečanja predstavnikov delegacije EU v Turčiji in držav članic EU z zagovorniki človekovih pravic 23. septembra 2016 v okviru lokalne strategije EU za zagovornike človekovih pravic,

–  ob upoštevanju priporočil v mnenju o členih 216, 299, 301 in 314 turškega kazenskega zakonika, ki ga je sprejela Beneška komisija na svojem 106. plenarnem zasedanju (Benetke, 11. in 12. marca 2016),

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je po neuspelem poskusu državnega udara 15. julija 2016 turška vlada uvedla izredne razmere, ki jih je podaljšala do konca leta;

B.  ker so bili pritiski na novinarje in omejevanje medijev občutni že pred neuspelim poskusom udara, zlasti od leta 2009, ko so se v tisku začele pojavljati novice o domnevni korupciji Erdoganove vlade in predsednikovega kroga najbližjih, zlasti v zvezi z lastništvom medijev, finančnimi pritiski, blokiranjem spletnih mest, prepovedjo poročanja o terorističnih dejanjih, kazenskimi postopki zaradi razžalitve, zaprtjem kritičnih medijev in široko uporabo protiteroristične zakonodaje proti novinarjem;

C.  ker se je pritisk na zaposlene v medijih in medijske hiše po 15. juliju 2016 drastično povečal, predvsem zaradi obtožb o povezavi z gibanjem Hizmet, ki temelji na prepričanjih verskega filozofa Fetulaha Gülena in ki ga je vlada razglasila za teroristično organizacijo (Fethullah Terrorist Organisation – FETÖ), odgovorno za poskus udara;

D.  ker se posledice čutijo skoraj v vseh medijskih hišah, ki ne zagovarjajo provladnih stališč, vključno z neodvisnimi, opozicijskimi in manjšinskimi (zlasti kurdskimi) mediji; ker je bil zaradi obtožbe o spodbujanju k terorizmu zaprt celo kanal z otroškim programom v kurdskem jeziku, turške oblasti pa izvajajo pritisk tudi na turške in kurdske medije v tujini; ker gre večinoma za obtožbe, ki v najboljšem primeru temeljijo na posrednih dokazih, v najslabšem primeru pa gre za pretvezo za preprečevanje legitimne opozicije in nasprotovanja;

E.  ker je bilo na podlagi poročil Novinarjev brez meja v prvih šestih tednih po razglasitvi izrednih razmer zaprtih več kot 100 medijskih hiš, zaradi česar je ostalo brez službe več kot 2300 novinarjev in drugih medijskih delavcev; ker je bilo aretiranih najmanj 89 novinarjev, kar skupaj znaša 121 medijskih delavcev, ki so bili zaprti z uradno obtožbo, povezano z izvajanjem njihove pravice do svobode izražanja;

F.  ker je treba k temu številu dodati še brezštevilne druge novinarje, ki so v priporu na policijskih postajah ali so bili v času izrednih razmer priprti in izpuščeni brez obtožnice, in tiste, za katere je že bil izdan sodni nalog, a še niso bili aretirani; ker so bili novinarji dlje časa v zaporu brez obtožnice in brez dostopa do pravne pomoči in ker je v nešteto primerih prišlo do mučenja in slabega ravnanja;

G.  ker za tisoče ljudi v Turčiji velja omejitev potovanj, mnogim so bili zaseženi potni listi, tudi družinskim članom tistih, za katere veljajo „protiteroristični ukrepi“;

H.  ker še vedno vsak dan prihajajo vesti o dodatnem nadlegovanju in aretacijah in ker je zatiranje doseglo točko, ko Turčija nima več neodvisnega tiska ter neodvisnih radijskih in televizijskih hiš;

I.  ker še vedno ostajajo nerešena številna vprašanja v zvezi z dejanskim potekom dogodkov 15. julija in ker za tisoče turških državljanov, ki so v preiskovalnem postopku, niso bili predloženi dokazi o kakršni koli povezanosti z neuspelim poskusom udara;

J.  ker je lahko uvedba izrednih razmer za omejen čas po poskusu državnega udara upravičena, da se zaščitijo demokratične institucije, ponovno vzpostavita stabilnost in varnost v državi ter privedejo pred sodišče storilci poskusa udara;

K.  ker omejitve v Turčiji daleč presegajo mejo, ki jo dopušča mednarodno pravo o človekovih pravicah, in predstavljajo očitno zlorabo zakonodaje v izrednih razmerah, zlasti v primeru podaljšanja časa, ko je lahko posameznik priprt brez obtožnice, na 30 dni, in roka, po katerem mora imeti pripornik dostop do odvetnika, na pet dni, ter pravice oblasti, da zaprejo katerokoli medijsko hišo, aretirajo in preiščejo ljudi brez sodnega naloga ter zasežejo potne liste vsem, ki so v preiskovalnem postopku;

L.  ker se je Turčija v svetovnem indeksu svobode tiska organizacije Novinarji brez meja v letu 2016 uvrstila na 151. mesto med 180 državami in kaže težnjo pomikanja po lestvici navzdol;

M.  ker so razmere v turških medijih simptomatične za velike čistke v vseh družbenih sektorjih, saj je bilo odpuščenih ali začasno odstavljenih približno 100 000 policistov, vojakov, sodnikov in javnih uslužbencev, zaprtih na desetine univerz in šol, razlaščena so bila podjetja, njihovi lastniki aretirani, poslancem parlamenta pa odvzeta imuniteta;

1.  ponovno obsoja poskus udara, izraža sožalje žrtvam in polno podporo demokratičnim institucijam v Turčiji;

2.  poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh novinarjev, medijskih delavcev in drugih oseb, za katere ni dokazov za njihovo teroristično dejavnost ali vpletenost v kriminalna dejanja;

3.  opozarja Turčijo, da za vse države kandidatke za pristop k EU in za vse države članice veljajo enaki osnovni standardi, zlasti v zvezi s spoštovanjem načela pravne države in človekovih pravic, vključno s pravico do pravičnega sojenja, ter poziva turške oblasti, naj ponovno vzpostavijo načelo domnevne nedolžnosti;

4.  poudarja, da so odstopanja od nekaterih mednarodnih obvez s področja človekovih pravic dopustna le v izrednih razmerah, ko je ogroženo preživetje naroda, in da morajo biti v skladu s členom 19(3) Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah omejitve svobode izražanja sorazmerne in nujne v danih okoliščinah;

5.  obsoja nenadno zaprtje skoraj vseh neodvisnih radijskih postaj, televizijskih kanalov in časopisov in izraža veliko zaskrbljenost zaradi sistematičnosti, s katero oblasti odpravljajo medijski pluralizem v Turčiji; poziva k ponovnemu odprtju medijskih hiš, zaprtih na podlagi lažnih obtožb;

6.  je zelo zaskrbljen zaradi samovoljnih odločitev sodnih in izvršnih oblasti proti novinarjem in mnogim drugim strokovnim delavcem, ki so bili množično izključeni iz javnih ustanov in zaprti, zaradi kršitev človekovih pravic, vključno z domnevnimi primeri mučenja in slabega ravnanja, zaradi težav z dostopom do odvetnikov in odsotnosti pravnih sredstev;

7.  poziva, naj se preiskave o domnevni vpletenosti v poskus udara izvedejo v skladu z načelom pravičnega sojenja, nepristransko in na podlagi prepričljivih dokazov, ne le zaradi povezav z gibanjem Hizmet/Gülen;

8.  poudarja, da je brez neodvisnega in nepristranskega sodstva ogroženo delovanje pravne države; poziva k nujnemu izvajanju priporočil Beneške komisije iz marca 2016 ter k reformi protiteroristične zakonodaje;

9.  poziva parlament in vse sile v demokratičnih institucijah v državi, naj opravljajo svojo ustavno funkcijo;

10.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in države članice, naj še nadalje skrbno spremljajo praktične posledice izrednih razmer ter naj pošljejo čim več opazovalcev na sojenja novinarjev in na druga sojenja v zvezi z domnevnim kršenjem pravice do svobode izražanja v skladu s členoma 324 in 220 kazenskega zakonika;

11.  poziva Svet Evrope, naj začne preiskavo o izrednih razmerah v Turčiji, da se ugotovi, v kolikšni meri dane okoliščine zahtevajo omejevanje pravic;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam držav članic ter vladi in parlamentu Turčije.

[1] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0133