Dokument zasedanja

 

B8-1227/2016

16.11.2016

PREDLOG RESOLUCIJE

k vprašanju za ustni odgovor B8-1809/2016

v skladu s členom 128(5) Poslovnika

o dostopu do energije v državah v razvoju

( 2016/2885(RSP) )

Linda McAvan

v imenu Odbora za razvoj

 

B8-1227/2016

Resolucija Evropskega parlamenta o dostopu do energije v državah v razvoju

( 2016/2885(RSP) )

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja, predvsem cilja št. 7 o dostopu do energije ter ciljev št. 12 in 13 o trajnostni potrošnji in proizvodnji ter podnebnih spremembah,

–  ob upoštevanju pobude „trajnostna energija za vse“ (SE4ALL), ki jo je leta 2011 začela izvajati OZN,

–  ob upoštevanju pobude „energija za razvoj“, ki jo je začela leta 2012 izvajati Evropska komisija, da bi do leta 2030 zagotovila dostop do trajnostne energije dodatnim 500 milijonom prebivalcev držav v razvoju;

–  ob upoštevanju člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki zmanjševanje in – na dolgi rok – izkoreninjenje revščine opredeljuje kot osrednji cilj razvojne politike EU,

–  ob upoštevanju člena 191 PDEU in podnebne politike EU,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja[1], zlasti njene priloge I, ki vključuje določbe o trajnostni energiji v geografskih programih, in priloge II, ki zajema določbe o komponenti trajnostne energije v programu za svetovne javne dobrine in izzive v okviru tega instrumenta,

–  ob upoštevanju ustreznih programskih dokumentov v sklopu instrumenta za razvojno sodelovanje in Evropskega razvojnega sklada, vključno z nacionalnimi okvirnimi programi, ki vključujejo prednostni sektor za energijo, pa tudi letnih akcijskih programov, s katerimi se izvajajo nacionalni okvirni programi;

–  ob upoštevanju pobude o koridorju čiste energije v Afriki iz leta 2014, katere cilj je spodbujati pospešeno uvedbo energije iz obnovljivih virov v Afriki ter zmanjšati emisije ogljika in odvisnost od uvoženih fosilnih goriv;

–  ob upoštevanju pregleda ustreznih osnutkov programskih dokumentov instrumenta za razvojno sodelovanje in Evropskega razvojnega sklada pred odobritvijo v ustreznih odborih,

–  ob upoštevanju 21. konference pogodbenic (COP 21) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je potekala decembra 2015 v Parizu, in sprejetja Pariškega sporazuma, prvega splošnega, pravno zavezujočega svetovnega podnebnega sporazuma,

–  ob upoštevanju 22. konference pogodbenic (COP 22) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCC), ki je potekala od 7. do 18. novembra v Marakešu,

–  ob upoštevanju poročila Svetovne komisije za jezove z dne 16. novembra 2000: „nov okvir za odločanje“,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 27. septembra 2011 o financiranju krepitve infrastrukture jezov v državah v razvoju[2], z dne 2. februarja 2012 o razvojnem sodelovanju EU za spodbujanje cilja splošnega dostopa do energije do leta 2030[3] in z dne 12. junija 2012 o sodelovanju na področju energetske politike s partnerji izven naših meja: strateški pristop k zanesljivi, trajnostni in konkurenčni oskrbi z energijo[4],

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 15/2015 z dne 12. marca 2015 o podpori Energetskega sklada AKP-EU za energijo iz obnovljivih virov v vzhodni Afriki,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o dostopu do energije v državah v razvoju ( O-000134/2016 – B8-1809/2016 ),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za razvoj,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je trajnostni dostop do cenovno dostopne, zanesljive in varne energije izjemno pomemben za potešitev osnovnih človekovih potreb in pravic, vključno z dostopom do čiste vode, komunalne infrastrukture, varnega in zaščitenega okolja, zdravstvene nege, ogrevanja in izobraževanja, bistven takorekoč za vse gospodarske dejavnosti in osrednje gonilo razvoja; ker ima dostop do energije tudi varnostne in geopolitične vidike in ker utegnejo energetska vprašanja spodbujati nastanek konfliktov;

B.  ker 1,2 milijarde ljudi nima dostopa do električne energije, še več pa se jih spopada z nezanesljivim dostopom; ker polovica ljudi brez dostopa do električne energije živi v Afriki; ker se njihovo število povečuje, saj je rast prebivalstva na tej celini hitrejša od širjenja dostopa do električne energije;

C.  ker so razmere z vidika dostopa do električne energije v svetovnem merilu najslabše v podsaharski Afriki, vendar je zaradi razvoja energetskega sektorja v tej regiji verjetno, da bo imela podsaharska Afrika leta 2040 takšne potrebe po električni energiji, kot sta jih imeli leta 2010 Indija in Latinska Amerika skupaj;

D.  ker več kot 70 % skupne energetske porabe v Afriki prihaja iz obnovljivih virov, ki pa so skoraj vsi pridobljeni iz tradicionalne rabe biomase; ker se še vedno ponujajo izjemne priložnosti za vključevanje drugih virov, zlasti ko gre za sončno in vetrno energijo;

E.  ker bodo demografski trendi v Afriki občutno vplivali na zahteve glede rabe zemljišč za pridelavo rastlin, pa tudi na potrebe po lesu za ogrevanje;

F.  ker je svetovno krčenje gozdov odgovorno za skoraj 20 % vseh emisij CO2; in ker so močno zanašanje na tradicionalno biomaso in neučinkoviti kuhalniki ogrozili gozdne in grmičaste površine v številnih regijah afriške celine;

G.  ker 2,3 milijarde ljudi za kuhanje uporablja tradicionalno biomaso, na primer oglje, to pa ima pogosto resnično škodljive posledice za zdravje in okolje; ker ženske nosijo nesorazmerno velik del bremena pri uporabi teh snovi, na primer pri nabiranju lesa za ogrevanje, to pa je lahko zamudno in tudi nevarno; ker je po zaslugi izboljšanih kuhalnikov za pripravo obrokov potrebno manj časa in truda;

H.  ker je Afrika celina z največjim potencialom, ko gre za energijo iz obnovljivih virov, a tudi celina, ki najbolj zaostaja za drugimi v smislu elektrifikacije;

I.  ker je energetska revščina najbolj razširjena na podeželju, a glede na zemljepisno lego, povezljivost in pomanjkanje infrastrukture velik izziv predstavlja tudi zagotavljanje dostopa do energije v čedalje večjih območjih hitro rastočih mest, in ker je električna energija v najrevnejših afriških državah najdražja;

J.  ker je treba mlade trge elektrifikacije podeželja obvezno razvijati naprej, dokler ne bodo zreli in sposobni preživetja, prav tako pa je treba še naprej spodbujati programe, ki se osredotočajo na obnovljive, energetsko učinkovite, majhne in decentralizirane energetske rešitve;

K.  ker je pri energetski revščini opaziti tudi razsežnost spola, saj so posledice hujše za ženske;

L.  ker je splošni cilj trajnostnega razvoja št. 7 do leta 2030 vsem zagotoviti dostop do cenovno dostopne, zanesljive, trajnostne in sodobne energije; ker spoštovanje zavez na področju podnebnih ukrepov zahteva tudi odločna in preudarna prizadevanja na energetskem področju in ker se zaradi tega Afrika sooča z dvojnim izzivom, saj mora korenito povečati dostop državljanov do osnovnih energetskih storitev, hkrati pa izpolniti zaveze v sklopu sporazuma o boju proti podnebnim spremembam;

M.  ker poročilo okoljskega programa OZN z naslovom „Svetovni trendi pri naložbah v energijo iz obnovljivih virov za leto 2016“ priča o tem, da so bile letne svetovne naložbe v nove možnosti obnovljivih virov energije v letu 2015 več kot dvakrat tolikšne kot naložbe v termoelektrarne in elektrarne na zemeljski plin; ker sta leta 2015 na trgu energije iz obnovljivih virov prevladovali sončna in vetrna energija; in ker so bile naložbe v energijo iz obnovljivih virov v državah v razvoju leta 2015 prvič višje kot v razvitih državah;

N.  ker se v poročilu Svetovne komisije za jezove z dne 16. novembra 2000 ugotavlja, da veliki jezovi ne proizvedejo toliko električne energije, ne zagotovijo toliko vode ali obvladajo toliko škode zaradi poplav, kot je bilo predvideno, da pa imajo velik družbeni vpliv in vpliv na okolje ter da so bila prizadevanja za ublažitev teh vplivov v veliki meri neuspešna;

O.  ker je cilj uresničitve splošnega dostopa do energije prepleten s ciljem uresničitve podnebne pravičnosti;

P.  ker se podnebna pravičnost navezuje na človekove pravice in razvoj, da bi dosegla pristop, osredotočen na ljudi, varovala pravice najranljivejših skupin ter enakomerno in pravično razdelila breme in koristi podnebnih sprememb ter njihovih posledic;

Q.  ker bi utegnili nedosledni tokovi podnebnega financiranja in prenosa tehnologije v zvezi s podnebnimi spremembami omajati pripravljenost afriških voditeljev za razvoj energije iz obnovljivih virov ter izpolnitev industrializacijskega načrta celine;

R.  ker Pariški sporazum poudarja, da je treba spodbujati univerzalni dostop do trajnostne energije v državah v razvoju, zlasti v Afriki, s krepitvijo razvoja energije iz obnovljivih virov;

S.  ker je na voljo dovolj dokazov in tudi v splošnem prevladuje mnenje, da so majhna in decentralizirana proizvodnja obnovljive energije, lokalne mreže in ločeni sistemi pogosto najučinkovitejše rešitve, ki v največji meri prispevajo k splošnemu razvojnemu napredku in najbolje zmanjšujejo ali preprečujejo negativne posledice za okolje;

T.  ker uredba o vzpostavitvi instrumenta za razvojno sodelovanje poudarja lokalno proizvodnjo električne energije, programe in projekte v sklopu tega instrumenta in Evropskega razvojnega sklada pa bi bilo treba oblikovati tako, da bodo ponujali vpogled v prednosti decentralizirane proizvodnje energije iz obnovljivih virov;

U.  ker se je razvojna pomoč EU na energetskem področju naglo povečevala, odhodki zanjo pa bodo v obdobju 2014–2020 predvidoma dosegli 3,5 milijarde EUR; ker 30 nacionalnih okvirnih programov, od katerih je polovica namenjena afriškim državam, vključuje prednostni sektor za energijo;

V.  ker je cilj energetskega sklada AKP-EU, oblikovanega junija 2005, spodbujati dostop do sodobnih energetskih storitev za revnejše prebivalce podeželskih in primestnih območij, pri čemer se močan poudarek namenja podsaharski Afriki in energiji iz obnovljivih virov; ker je s tem povezano posebno poročilo Računskega sodišča št. 15/2015 vsebovalo vrsto priporočil Komisiji, naj bo strožja pri izbiri projektov, naj okrepi njihovo spremljanje ter naj poveča trajnostne obete;

W.  ker se je pred kratkim začela izvajati pobuda EU za financiranje elektrifikacije (ElectriFI), druge finančne rešitve pa vključujejo pripomočke za združevanje nepovratnih sredstev EU s posojili ali kapitalom javnih in zasebnih vlagateljev (mehanizmi kombiniranega financiranja) za različne dele sveta, dejavnosti Evropske investicijske banke na področju energije v sklopu mandata za zunanja posojila ter dejavnosti, ki jih v energetskem sektorju izvaja Skrbniški sklad EU za infrastrukturo za Afriko;

X.  ker je za uresničitev cilja trajnostnega razvoja št. 7 potreben večji prispevek iz zasebnih naložb; ker bi morala vsaka odločitev za spodbujanje uporabe javno-zasebnih partnerstev s kombiniranjem v državah v razvoju temeljiti na natančni oceni zadevnih mehanizmov in spoznanjih iz preteklih izkušenj; ker se je treba pri tem na vsak način izogibati zagotavljanju nepovratnih sredstev za projekte, ki so že sami po sebi poslovno privlačni;

Y.  ker mora biti prednostna naloga usposabljanje lokalnega specializiranega in ozko specializiranega osebja, da bi zagotovili dostop do energije v državah v razvoju, in ker je treba temu cilju nameniti precejšen delež sredstev;

Z.  ker svetovne subvencije za fosilna goriva, ki znašajo približno 500 milijard USD letno, prej povečujejo kakor zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov, od njih pa imajo bolj kot revni koristi bogatejši ljudje; ker bi bilo treba postopoma odpraviti te subvencije, s čimer bi lahko vlade sprostile znatna sredstva za precej učinkovitejše socialne politike ter razširitev dostopa do cenovno ugodne, zanesljive, trajnostne in sodobne energije, s tem pa zmanjšale neenakost in izboljšale kakovost življenja;

1.  opominja, da dostop do energije pospešuje razvoj; opozarja na obseg in posledice energetske revščine v državah v razvoju, pa tudi na tesno vključenost EU pri prizadevanjih za zmanjšanje te revščine; poudarja, da so potrebna odločna in usklajena prizadevanja vlad, civilne družbe in drugih deležnikov v ustreznih državah, pa tudi mednarodnih partnerjev, da bi zmanjšali energetsko revščino in uresničili cilj trajnostnega razvoja št. 7, ki zahteva posebna prizadevanja v odročnih podeželskih območjih, zlasti v regijah, ločenih od energetskega omrežja; opozarja, da bi se morale politike boja proti podnebnim spremembam in trgovinske politike vzajemno podpirati pri uresničevanju trajnostnega razvoja in izkoreninjenja revščine v skladu z Agendo 2030 in Pariškim sporazumom;

2.  izpostavlja tesno povezavo med energijo in morebitnimi varnostnimi vprašanji ter meni, da je energetsko upravljanje, ki ga je sicer težko začeti izvajati, v državah v razvoju bistvenega pomena za gospodarski in človeški razvoj;

3.  poudarja, da je elektrifikacija dosežena po zaslugi podpore javnih organov, ki pa je po drugi strani odvisna od dobrega upravljanja storitev distribucije električne energije in od tega, ali so države zmožne opravljati svoje suverene funkcije;

4.  poziva EU, naj vključi razsežnost spola v vse energetske politike, pri tem pa poseben poudarek nameni ženskam, ki imajo posebne potrebe;

5.  podpira pobudo „energija za razvoj“, s katero želi Komisija do leta 2030 zagotoviti dostop do trajnostne energije dodatnim 500 milijonom prebivalcev držav v razvoju, pri čemer se želi opirati na elemente programa, kot je oblikovanje tehnične pomoči, s pomočjo strokovnjakov EU vzpostaviti tehnično strokovno znanje v državah v razvoju ter spodbujati krepitev zmogljivosti in prenos tehnologije; poudarja, da energija spodbuja razvoj na številnih drugih področjih, kot so zdravstvo, izobraževanje, čista voda, kmetijstvo, pa tudi telekomunikacije in internetna povezljivost; poudarja, da mora biti pobuda „energija za razvoj “povsem usklajena s cilji razvojne politike EU, navedenimi v Lizbonski pogodbi;

6.  meni, da so ustrezne določbe v uredbi o vzpostavitvi instrumenta za razvojno sodelovanje, ki sta jih v postopku soodločanja določila Parlament in Svet, sicer kratke, vendar pomenijo trdno podlago za razvojno pomoč EU na področju energije; opozarja, da se določbe osredotočajo na dostop do energije ter namenjajo poudarek lokalnim in regionalnim virom obnovljive energije in zagotavljanju dostopa revnim prebivalcem odročnih regij;

7.  pozdravlja pobudo ElectriFI, ki ponuja prilagodljivo in vključujočo strukturo ter omogoča sodelovanje različnih partnerjev, na primer zasebnega sektorja, javnih ustanov in lokalnih organov, ki lahko v enaki meri izkoriščajo prednosti enakih tržnih pogojev, pri čemer se ustrezno upoštevajo potrebe in priložnosti v vseh ciljnih državah/regijah; opominja, da bo sodelovanje partnerjev iz lokalnega zasebnega sektorja in organizacij civilne družbe bistveno za izboljševanje učinkovitosti in odgovornosti za sprejete ukrepe;

8.  poziva Komisijo, naj na spletnem mestu redno poroča o doseženem napredku v zvezi s ciljem pobude „energija za razvoj“, naj navede, kolikšen delež skupnih sredstev za energijo v državah v razvoju je bil namenjen energiji iz obnovljivih virov, oddaljenim regijam, usposabljanju osebja, ustvarjanju lokalnega znanja in veščin ter lokalnim in od omrežja ločenim rešitvam, in naj na kratko – a kolikor natančno mogoče – opiše sodelovanje različnih deležnikov pri zaključenih in potekajočih ukrepih;

9.  poudarja, da imajo obnovljivi viri energije v Afriki izjemen potencial, predvsem ko gre za proizvodnjo sončne in vetrne energije in zagotavljanje dostopa vsem, zlasti na podeželju; poudarja, da cena fotovoltaične opreme pomembno vpliva na dejansko izkoriščanje potenciala, ki ga ponuja sončna energija v Afriki; zato poziva EU in države članice, naj poenostavijo prenos tehnologije za začetek uporabe v državah v razvoju;

10.  ugotavlja, da ima Afrika približno 10 % svetovnega teoretičnega hidroenergetskega potenciala; opozarja, da bo globalno segrevanje vplivalo na padavinske vzorce, zato pomeni čedalje večje tveganje v smislu dostopa do vode in prehranske varnosti; opozarja tudi, da Svetovna komisija za jezove navaja, da bodo revni, druge ranljive skupine ter prihodnje generacije nosili nesorazmeren delež socialnih in okoljskih stroškov zaradi projektov velikih jezov, ne da bi dobili ustrezen delež gospodarskih dobičkov; poudarja, da so majhni jezovi na hidroelektrarnah bolj trajnostni in ekonomsko izvedljivi od velikih jezov;

11.  priporoča, naj agencije za financiranje (agencije za dvostransko pomoč, večstranske razvojne banke, agencije za izvozna posojila, Evropska investicijska banka) zagotovijo, da bo vsaka vrsta jezu, za katero se odobri financiranje, spoštovala smernice Svetovne komisije za jezove; zlasti poudarja, da je treba vsako načrtovanje jezov oceniti v skladu s petimi vrednotami: pravičnostjo, učinkovitostjo, udeležbo pri postopkih odločanja, trajnostjo in odgovornostjo;

12.  opozarja, da je bioenergija kompleksen vir energije, povezan s kmetijstvom, gozdarstvom in industrijo, prav tako pa vpliva na ekosisteme in biotsko raznovrstnost; zlasti ugotavlja, da razvoj biomase za energijo prinaša nove grožnje, na primer v smislu prehranske varnosti, varnosti zemljiške posesti, krčenja gozdov in degradacije zemljišč; opozarja, da bi bilo treba upoštevati tudi vodni odtis bioenergije, saj se številni deli Afrike že spopadajo s pomanjkanjem vode in je približno tretjina pridelovalnih površin v Afriki že opredeljena kot sušno območje;

13.  poudarja, da je treba spodbujati uporabo izjemno učinkovitih kuhalnikov in podpirati prehod k sodobnim gorivom za kuhanje, da bi se zoperstavili hitremu krčenju gozdnih virov;

14.  je navdušen nad različnimi pobudami na mednarodni ravni, s katerimi se želi spodbujati dostop do trajnostne energije v državah v razvoju, zlasti v Afriki, a vztraja, da jih je treba bolje usklajevati, s čimer bi povečali njihovo učinkovitost; poziva EU in države članice, naj zagotovijo podporo in tehnično pomoč pri izvajanju akcijskega načrta za pobudo o koridorju čiste energije v Afriki, katere cilj je do leta 2030 polovico skupnih potreb po električni energiji zagotoviti iz čistih, domačih, stroškovno učinkovitih in obnovljivih virov, s čimer bi se zmanjšale emisije ogljikovega dioksida; poziva k tesnejšemu sodelovanju med organi za financiranje, zasebnim sektorjem in vladami držav v razvoju, da bi pospešili uresničevanje ciljev; poudarja, da sta potrebna podpora pri vzdrževanju in zadosten dostop do dobave nadomestnih delov in lokalno usposobljenih tehničnih strokovnjakov;

15.  podpira uporabo kombiniranja, kadar to pomeni najučinkovitejšo uporabo sredstev za razvojno pomoč pri izpolnjevanju cilja trajnostnega razvoja št. 7, kadar je poudarek namenjen projektom majhnega obsega in kadar se od sodelujočih podjetij zahteva socialna odgovornost gospodarskih družb; poziva Komisijo, naj se skrbno izogiba dodeljevanju sredstev projektom, ki bi jih bilo mogoče izpeljati tudi brez nepovratnih sredstev, tudi kadar zanje zaprosi zasebni vlagatelj; meni, da bi bilo treba načela učinkovitosti razvoja upoštevati tudi pri dejavnostih kombiniranega financiranja, in ugotavlja, da so pomembni usklajevanje z razvojnimi načrti držav upravičenk, obsežno sodelovanje deležnikov, preglednost in odgovornost, usklajevanje in učinkovitost, pa tudi izmerljivi in oprijemljivi rezultati;

16.  poziva k postopni odpravi subvencij za fosilna goriva in spodbuja, naj se na ta način sproščena sredstva namenijo socialnim politikam in ukrepom za izkoreninjenje energetske revščine v državah v razvoju;

17.  poudarja, da je obseg prispevka, namenjenega uresničevanju splošnega dostopa do energije s kolikor mogoče nizkimi emisijami toplogrednih plinov in ob upoštevanju načela „skupne, vendar različne odgovornosti“ edino končno merilo za uspeh ukrepov EU;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Združenih narodov ter generalnemu sekretarju skupine afriških, karibskih in pacifiških držav.

[1] UL L 77, 15.3.2014, str. 44.
[2] UL C 56 E, 26.2.2013, str. 67.
[3] UL C 239 E, 28.8.2013, str.83.
[4] UL C 332 E, 15.11.2013, str. 28.