Dokument zasedanja
8.2.2017
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o sklenitvi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani
( 2017/2525(RSP) )
Anne-Marie Mineur, Helmut Scholz, Eleonora Forenza, Lola Sánchez Caldentey, Patrick Le Hyaric, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Marina Albiol Guzmán, Martina Anderson, Xabier Benito Ziluaga, Malin Björk, Lynn Boylan, Matt Carthy, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Javier Couso Permuy, Dennis de Jong, Fabio De Masi, Stefan Eck, Cornelia Ernst, Luke Ming Flanagan, Tania González Peñas, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Thomas Händel, Anja Hazekamp, Josu Juaristi Abaunz, Jaromír Kohlíček, Kateřina Konečná, Kostadinka Kuneva, Merja Kyllönen, Paloma López Bermejo, Sabine Lösing, Curzio Maltese, Jiří Maštálka, Marisa Matias, Jean-Luc Mélenchon, Martina Michels, Liadh Ní Riada, Younous Omarjee, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Rina Ronja Kari, Sofia Sakorafa, Maria Lidia Senra Rodríguez, Barbara Spinelli, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Estefanía Torres Martínez, Miguel Urbán Crespo, Ángela Vallina, Marie-Christine Vergiat, Gabriele Zimmer
v imenu skupine GUE/NGL
Resolucija Evropskega parlamenta o sklenitvi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani
( 2017/2525(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o trgovinskih odnosih med EU in Kanado[1]
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 s priporočilom Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o pogajanjih o sporazumu o strateškem partnerstvu EU-Kanada[2],
– ob upoštevanju Evropske socialne listine,
– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 ( COM(2011)0112 );
– ob upoštevanju poročila Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj z naslovom „World Investment Report 2014 – Investing in the SDGs: An Action Plan“ (Poročilo o naložbah po svetu za leto 2014 – naložbe v cilje trajnostnega razvoja: akcijski načrt),
– ob upoštevanju poročila iz januarja 2010 z naslovom „A Critical Assessment of the Proposed Comprehensive Economic and Trade Agreement Between the European Union and Canada - A joint position of the European Federation of Public Service Unions (EPSU) and the Canadian Union of Public Employees, the National Union of Public and General Employees and the Public Service Alliance of Canada“ (Kritična ocena predlaganega celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Kanado – skupno stališče Evropske zveze sindikatov javnih uslužbencev (EPSU) in kanadskega sindikata javnih uslužbencev, nacionalnega sindikata javnih in splošnih uslužbencev ter kanadske zveze javnih uslužbencev),
– ob upoštevanju poročila organizacije Friends of the Earth Europe iz julija 2104 z naslovom „How trade talks threaten to undermine EU climate policies and bring tar sands to Europe“ (Kako trgovinska pogajanja ogrožajo podnebne politike EU in v Evropo prinašajo katranski pesek), ki so ga pripravili Fabian Flues in drugi,
– ob upoštevanju poročila kanadskega centra za nadomestne politike (CCPA) iz septembra 2014 z naslovom „Making Sense of the CETA - An analysis of the final text of the Canada-European Union Comprehensive Economic and Trade Agreement“ (Kaj pomeni CETA – analiza končnega besedila celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Kanado in Evropsko unijo), ki so ga pripravili Scott Sinclair, Stuart Trew in Hadrian Mertins-Kirkwood (ur.),
– ob upoštevanju izjave Evropskega združenja sodnikov (EAJ) z dne 9. novembra 2015 o predlogu Evropske komisije o novem sistemu sodišč za naložbe,
– ob upoštevanju delovnega dokumenta EPSU iz aprila 2015 z naslovom „CETA and TTIP — Potential impacts on health and social services“ (Sporazuma CETA in TTIP – možni učinki na zdravstvene in socialne službe), ki ga je pripravil Thomas Fritz,
– ob upoštevanju poročila organizacije Public Citizen iz leta 2015[3]z naslovom „Tens of Thousands of US Firms Would Obtain New Powers to Launch Investor-State Attacks against European Policies via CETA and TTIP“ (Desettisoče ameriških podjetij bi s sporazumoma TTIP in CETA dobilo nove pristojnosti za začetek spora med vlagatelji in državami proti evropskim politikam),
– ob upoštevanju dokumenta Zveze nemških sodnikov iz februarja 2016 z naslovom „Stellungnahme zur Errichtung eines Investitionsgerichts für TTIP – Vorschlag der Europäischen Kommission vom 16.09.2015 und 12.11.2015“ (Mnenje o uvedbi sodišča za naložbe za TTIP – predlog Evropske komisije z dne 16. septembra 2015 in 11. decembra2015),
– ob upoštevanju poročila Evropskega observatorija za podjetja (CEO) in drugih iz marca 2016 z naslovom „The zombie ISDS — Rebranded as ICS, rights for corporations to sue states refuse to die“ (Zombijevsko reševanje sporov med vlagatelji in državo, preimenovano v sistem sodišč za naložbe, pravice korporacij, da tožijo države, nočejo ugasniti), ki ga je pripravila Pia Eberhardt,
– ob upoštevanju članka iz maja 2016 z naslovom „ISDS in the revised CETA: Positive Steps, But Is It the “Gold Standard?”“ (Reševanje sporov med vlagatelji in državo v revidiranem sporazumu CETA: Pozitivni koraki, vendar ali pomenijo „zlati standard“?), ki ga je napisal profesor Gus Van Harten z univerze York,
– ob upoštevanju dokumenta o stališču iz maja 2016 z naslovom „TTIP and Dispute Settlement: Potential Consequences for the Autonomous EU Legal Order“ (Sporazum TTIP in reševanje sporov: morebitne posledice za avtonomni pravni red EU), ki ga je pripravila Inge Goavere,
– ob upoštevanju poročila organizacije PSI iz maja 2016 z naslovom „Investment Court System (ICS): the wolf in sheep’s clothing – the EU’s great corporate privilege rebrand“ (Sistem sodišč za naložbe: volk v ovčjem kožuhu – EU preimenuje privilegij velikih korporacij), ki ga je pripravila Pia Eberhardt,
– ob upoštevanju dokumenta o stališču Evropske potrošniške organizacije (BEUC) iz maja 2106 z naslovom „CETA fails the Consumer Crash Test - BEUC position on the EU-Canada Comprehensive Economic and Trade Agreement“ (Sporazum CETA ni prestal preskusa o posledicah za potrošnika – stališče BEUC o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu med EU in Kanado),
– ob upoštevanju poročila organizacije PowerShift/Campact iz maja 2016 z naslovom „Investment Protection in the EU-Canada Comprehensive Economic and Trade Agreement (CETA): a critical analysis“ (Zaščita naložb v celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu EU-Kanada (CETA): kritična analiza), ki ga je pripravil Peter Fuchs,
– ob upoštevanju poročila Nemške zveze sindikatov in Avstrijske delavske zbornice iz junija 2016 z naslovom „CETA – Regulatory cooperation jeopardises our democracy and standards“ (Sporazum CETA – regulativno sodelovanje ogroža našo demokracijo in standarde), ki so ga pripravili Stefan Körzell in drugi,
– ob upoštevanju poročila Nemške zveze sindikatov in Avstrijske delavske zbornice iz junija 2016 z naslovom „CETA – Labour standards not on the agenda“ (Sporazum CETA – delavski standardi niso na dnevnem redu), ki so ga pripravili Stefan Körzell in drugi,
– ob upoštevanju poročila Nemške zveze sindikatov in Avstrijske delavske zbornice iz junija 2016 z naslovom „CETA – Public services under pressure“ (Sporazum CETA – javne storitve so pod pritiskom), ki so ga pripravili Stefan Körzell in drugi,
– ob upoštevanju poročila Nemške zveze sindikatov in Avstrijske delavske zbornice iz junija 2016 z naslovom „CETA – No privileged rights to sue states for corporations“ (Sporazum CETA – nobenih privilegiranih pravic korporacij, da tožijo državo), ki so ga pripravili Stefan Körzell in drugi,
– ob upoštevanju poročila Avstrijske raziskovalne fundacije za mednarodni razvoj (ÖFSE) in dunajske Delavske zbornice iz junija 2016 z naslovom „Assess CETA: assessing the claimed benefits of the EU-Canada trade agreement (CETA)“ (Ocena sportazuma CETA: ocenjevanje predvidenih koristi trgovinskega sporazuma med EU in Kanado), ki so ga pripravili Werner Raza in drugi,
– ob upoštevanju poročila iz avgusta 2016 z naslovom „Food Safety, Agriculture and Regulatory Cooperation in the Canada-EU Comprehensive Economic and Trade Agreement“ (Varnost hrane, kmetijstvo in regulativno sodelovanje v celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu med EU in Kanado (CETA)), ki so ga pripravili Via Campesina, Mednarodni inštitut ter drugi,
– ob upoštevanju delovnega dokumenta Univerze Tufts iz septembra 2016 z naslovom „CETA Without Blinders: How Cutting “Trade Costs and More” Will Cause Unemployment, Inequality and Welfare Losses“ (Odkrito o sporazumu CETA: Kako bo zmanjšanje trgovinskih stroškov in ostalo povzročilo brezposelnost, neenakost in izgube na področju socialnega varstva), ki sta ga pripravila Pierre Kohler in Servaas Storm,
– ob upoštevanju poročila organizacij Powershift, CCPA in drugih iz septembra 2016 z naslovom „Making Sense of CETA“ (Kakšen je smisel sporazuma CETA), 2. izdaja,
– ob upoštevanju pravne izjave iz oktobra 2016 o zaščiti naložb in mehanizmih za reševanje sporov med vlagatelji in državo v sporazumih TTIP in CETA, ki jo je objavila koalicija Stop TTIP, podpisalo pa več kot 100 profesorjev prava,
– ob upoštevanju dokumenta o stališču Evropske zveze za javno zdravje iz oktobra 2016 z naslovom „How CETA could undermine public health“ (Kako lahko sporazum CETA ogrozi javno zdravje),
– ob upoštevanju dokumenta organizacije Transport & Environment/Client Earth iz novembra 2016 z naslovom „Comprehensive Economic and Trade Agreement (CETA) and the environment — A gold standard for the planet or for big business?“ (Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum (CETA) in okolje – zlati standard za planet ali za velika podjetja?), ki sta ga pripravila Cécile Toubeau in Laurens Ankersmit,
– ob upoštevanju začasne različice poročila organizacije PACE iz novembra 2016 z naslovom „New generation trade agreements and their implications for social rights, public health and sustainable development“ (Trgovinski sporazumi nove generacije in njihove posledice za socialne pravice, javno zdravje in trajnostni razvoj), ki ga je pripravil Geraint Davies,
– ob upoštevanju začasne različice poročila organizacije PACE iz decembra 2106 z naslovom „Human Rights compatibility of investor-State arbitration in international investment protection agreements“ (Združljivost človekovih pravic z arbitražnim reševanjem sporov med vlagatelji in državo v mednarodnih sporazumih o zaščiti naložb), ki ga je pripravil Pieter Omtzigt,
– ob upoštevanju poročila Evropskega observatorija za podjetja iz februraja 2017 z naslovom „“Regulatory cooperation”: big business’ wishes come true in TTIP and CETA“ (Regulativno sodelovanje: sporazuma TTIP in CETA uresničujeta želje velikih gospodarskih družb),
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker kaže, da sklenitev sporazuma o prosti trgovini med EU in Kanado (v nadaljnjem besedilu: sporazum) ni združljiva z razvojem Evropske unije, ki sama odloča in spodbuja svoje cilje v zvezi z varstvom okolja, uporabo previdnostnega načela, socialno kohezijo, dostojnim delom, zaščito državljanskih svoboščin, zlasti glede varstva podatkov, dostopom do zdravstvenih storitev, kulturno politiko in kulturno raznolikostjo, prehransko varnostjo in zaščito družinskih kmetij; ker bi moralo biti odpravljanje nekaterih nepotrebnih regulativnih določb in zmanjšanje razlik med njimi vključeno v večstranske procese, ne pa v dvostranski sporazum o prosti trgovini;
B. ker harmonizacija pravil EU in Kanade nikakor ne sme ogroziti zdravja potrošnikov ali znižati standardov kakovosti, ki jih morajo izpolnjevati kanadski proizvodi na evropskem trgu;
C. ker so v EU in Kanadi standardi na agroživilskem področju zelo različni, njihovo zniževanje pa ni skladno z evropskim pravnim redom ali zanj sprejemljivo;
D. ker bi bilo treba vedno dobro odločitve o zniževanju upravnih bremen pretehtati glede napravice potrošnikov do informiranosti o proizvodih, ki jih kupujejo, in pravice državljanov do pravno varne družbe;
E. ker člen 1 in člen 10(3) Pogodbe o Evropski uniji določata, da „se odločitve sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani“;
F. ker institucionalizirano regulativno sodelovanje, kot ga predlaga Komisija, posega v zakonodajne pristojnosti Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov, s tem pa negativno vpliva na uveljavljanje vrednot Unije iz člena 2 PEU;
G. ker so bila pogajanja o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu tajna, zato ni bilo dovolj demokratičnega nadzora nad pogajalskim procesom; ker bi dostop do vseh ključnih pogajalskih dokumentov za poslance na različnih ravneh upravljanja na obeh straneh Atlantika, pa tudi za novinarje, raziskovalce, državljane in organizacije civilne družbe pomenil izraz demokratičnega načela; ker bi bilo treba nemudoma objaviti prečiščena besedila;
H. ker je vpliv lobistov za interese podjetij veliko večji kot lobistov civilne družbe, stiki med njimi in Komisijo pa so skoraj desetkrat pogostejši;
I. ker se soočamo z nezadostno regulirano globalizacijo, trgovinski sporazum s poudarkom na še večji deregulaciji, predvsem z osredotočanjem na veljavne in prihodnje netarifne ovire, pa bo negativno vplival na pravice delavcev in potrošnikov, medtem ko bodo velike korporacije in investicijski skladi to liberalizacijo še dodatno izkoriščali; ker je potreben sporazum o sodelovanju, ki se bo osredotočal na varstvo delavcev, potrošnikov in okolja; ker lahko trgovinski sporazum dopolnjuje velika prizadevanja, skladna z zgoraj navedenim, za krepitev predpisov in za njihovo uskladitev z najvišjimi standardi na svetovni ravni, da bi preprečili socialni in okoljski damping;
J. ker bi lahko izvoz na podlagi trgovine in rast, dosežena z naložbami, povzročila izgubo delovnih mest in gospodarsko nazadovanje, namesto da bi bila glavni gonili zaposlovanja in gospodarske rasti, ki ne zahteva vladnih naložb;
K. ker je težko oceniti dejanski vpliv sporazuma CETA na kanadsko gospodarstvo in na gospodarstvo EU, saj so ugotovitve študij protislovne; ker sporazum CETA ne bo rešil dolgotrajnih strukturnih gospodarskih težav v EU ali odpravil njihovih temeljnih razlogov;
L. ker je 87 % več kot 20 milijonov malih in srednjih podjetij v EU odvisnih od domačega povpraševanja in niso vključena v mednarodno trgovino; ker ima zanje veliko večjo prednost nadaljnji razvoj lokalnih in regionalnih trgov ter evropskega skupnega trga;
M. ker so koristi, ki jih prinaša sporazum CETA, večinoma posledica preusmeritve trgovine, ne pa povečane trgovine;
N. ker v sporazumu CETA ni poglavja o malih in srednjih podjetjih;
O. ker evropski kmetje delujejo na vse bolj globaliziranem trgu in so zato bolj izpostavljeni nestanovitnosti cen kot drugi sektorji; ker trgovinski sporazumi, kot je sporazum CETA, ovirajo ustvarjanje novih delovnih mest na podeželju in pogojev v podporo preživljanju s kmetijstvom;
P. ker Komisija v svojem poročilu o kumulativnem učinku prihodnjih trgovinskih sporazumov na kmetijstvo EU, vključno s sporazumom CETA, ugotavlja, da se bo uvoza kmetijskih proizvodov precej povečal, rast izvoza pa bo le skromna, kar bo povzročilo neposredni pritisk na cene proizvajalcev v EU; ker v tem poročilu napoveduje tudi strmi padec cen govejega mesa, zmanjšanje obsega lokalne proizvodnje in upad proizvodne vrednosti proizvodov iz EU; ker ti podatki kažejo na prihodnje negativne učinke na odkupne cene za male kmete;
Q. ker so pretežno podeželska območja, ki se osredotočajo na posebne dejavnosti in imajo malo drugih možnosti zelo ranljiva za učinke sporazuma CETA; ker bo odmik od tradicionalnih načinov kmetovanja zaradi tega sporazuma ogrozil podeželje in delovna mesta na podeželju;
1. ne odobri sklenitve sporazuma CETA v sedanji obliki;
2. meni, da so „ambiciozni globalni standardi“, ki jih Komisija obljublja uvesti s sporazumi, kakršna sta TTIP in CETA, pravljica, saj tovrstni sporazumi vsebujejo zgolj vzajemno dvostransko priznavanje;
3. opozarja Komisijo, da bodo sporazum CETA in drugi megalomanski trgovinski dogovori vsilili de facto standarde, pri tem pa bodo diskriminatorni, saj bodo iz pogajanj izključili okoli 130 držav in utegnejo celo odriniti pomembna vprašanja za države v razvoju, kot so prehranska varnost, kmetijske subvencije in blažitev podnebnih sprememb; poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za napredek na demokratičnih večstranskih forumih, na primer v skladu s pristopom konference COP 21;
4. poziva Komisijo, naj upošteva, da Lizbonska pogodba opredeljuje trgovinsko politiko EU kot sestavni del vsega zunanjega delovanja Unije in da mora zato vsebovati razvojne, okoljske in socialne cilje ter tudi prispevati k izpolnjevanju drugih ciljev iz Pogodbe o Evropski uniji; zato zavrne sporazum CETA, saj naj bi z njim povečali dobiček multinacionalk, ne bodo pa krepili družbe;
5. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo poglavje o trajnostnem razvoju namenjeno popolni in učinkoviti ratifikaciji, izvajanju in izvrševanju osmih temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela in njihove vsebine, agende za dostojno delo Mednarodne organizacije dela in temeljnih mednarodnih okoljskih sporazumov; meni, da je treba z določbami še bolj zvišati standarde za zaščito dela in varstvo okolja;
6. poziva Komisijo, naj zagotovi, da delovni in okoljski standardi ne bodo omejeni le na poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, marveč bodo vključeni tudi v druga poglavja sporazuma;
7. poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo za izvajanje delovnih določb ter za njihovo spoštovanje uporabljal učinkovit postopek spremljanja, v katerem bodo sodelovali socialni partnerji in predstavniki civilne družbe;
8. poudarja, da pogodbeni strani ne smeta spodbujati trgovine ali neposrednih tujih naložb z razvrednotenjem nacionalne delovne zakonodaje in da noben sporazum ne bi smel pogodbenicam preprečevati uporabe svojih nacionalnih zakonov;
9. poudarja, da večja konkurenca pri naložbah med kanadskimi in evropskimi bankami ter drugimi ponudniki finančnih storitev še tesneje povezuje finančna sistema Kanade in EU ter povečuje njuno ranljivost na zunanje šoke in okužbe;
10. ugotavlja, da bo povečana konkurenca, predvidena v sporazumu CETA, pomenila, da bo finančni sektor za pritegnitev trgov pokazal več tveganega ravnanja, prodajal bolj tvegane finančne produkte ter zmanjšal storitve za manj premožne stranke;
11. poudarja, da zelo malo evropskih malih in srednjih podjetij izvaža v Kanado, zato je temeljnega pomena zavrniti sporazum CETA in druge primerljive sporazume o prosti trgovini, saj ne predstavljajo legitimnih interesov teh podjetij ali skupne zaveze obeh pogajalskih strani ter še povečujejo ranljivost malih in srednjih podjetij v primerjavi z večnacionalnimi družbami; poudarja, da je torej očitno, da namen sporazuma CETA ni ustvarjati nove priložnosti za evropska mala in srednja podjetja v Kanadi;
12. ugotavlja, da je namen sporazumov, kot je CETA, nadaljnja liberalizacija naših gospodarstev ter da liberalizacija pogosto nesorazmerno prizadene ženske, saj pogosteje delajo v javnem sektorju;
13. poudarja, da je med javnim posvetovanjem o sistemih za zaščito naložb 97 % vprašanih izrazilo negativno mnenje o kakršni koli arbitraži med vlagateljem in državo, kar je eden od glavnih problemov tega procesa, namreč da sta edini stranki v njem vlagatelj kot tožeča stranka in nacionalne vlade države kot tožena;
14. ugotavlja, da predlagani sistem sodišč za naložbe ne zdrži demokratičnega preskusa in bi korporacijam omogočal, da bi obšla nacionalna sodišča, tako da bi tuji vlagatelji imeli poseben dostop do izredno vplivnih sodnih postopkov, ki bi imeli posledice za milijarde evrov javnega denarja, s tem pa bi lahko uveljavljali svoje pravice, ne da bi obenem prevzeli tudi ustrezno odgovornost;
15. opozarja, da arbitri v predlaganem sistemu sodišč ne bi bili zavezani precedensom;
16. ugotavlja, da naj bi bili arbitri plačani na podlagi števila vloženih primerov in porabljenega časa, kar bi bila spodbuda za podaljševanje pravdnih postopkov in bi pomenilo precejšnje stroške za davkoplačevalce;
17. poleg tega se zaveda, da ima 80 % ameriških družb pomemben delež v kanadskih družbah ter da jim bo ta sporazum omogočil vlaganje tožb proti vladam držav podpisnic na stroške davkoplačevalcev;
18. obžaluje, da se v besedilu sporazuma CETA uporablja nedoločeni izraz „poštena in pravična obravnava“, saj je bilo to vprašanje sproženo v številnih primerih arbitraže;
19. ugotavlja, da bi sporazum CETA tujim vlagateljem omogočal vlaganje tožb proti državam članicam EU, če bi sprejele zakone, ki bi vplivali na njihov dobiček, vključno z zakoni za zaščito javnega zdravja, okolja ali pravic delavcev; poleg tega ugotavlja, da je neodvisen strokovnjak OZN izjavil, da je sporazum CETA nezdružljiv z načelom pravne države, demokracijo in človekovimi pravicami ter da bi bilo treba trgovinske sporazume ratificirati šele po izvedeni oceni učinka na človekove pravice, zdravje in okolje, kar v tem primeru ni bilo storjeno;
20. opozarja, da sporazum CETA sicer ne zahteva „znatnih poslovnih dejavnosti“, a bi sistem sodišč za naložbe omogočal „izbiranje najugodnejšega sporazuma“, tako da bi lahko vlagatelji izbirali, po katerem sporazumu bi želeli vložiti zahtevek za reševanje spora z državo;
21. ugotavlja, da je belgijska vlada sicer napovedala, da bo pri Sodišču Evropske unije zaprosila za mnenje o tem, ali bi bil sistem sodišč za naložbe v skladu s Pogodbama, a tega ni storila nobena evropska institucija, Sodišče pa ni bilo zaprošeno niti za pravno mnenje o tem, ali bi bil tovrstni sistem v obliki večstranskega sodišča za naložbe v skladu s Pogodbama;
22. opozarja, da določbe sporazuma CETA vplivajo tudi na pravico obeh pogodbenic do zakonskega urejanja, s tem pa se zmanjšuje regulativni manevrski prostor nacionalnih organov;
23. ugotavlja, da bo imel skupni odbor CETA daljnosežne pristojnosti v prihodnjem zakonodajnem procesu, a zanj ne bo veljal demokratični nadzor;
24. opozarja, da zaskočne klavzule in klavzule o mirovanju v sporazumu CETA žal še vedno prevladajo nad pristopom „pozitivnega seznama“ in s tem nepovratno utrdijo vse možne prihodnje liberalizacije v javnem sektorju;
25. zavrača pristop tako imenovanega „živega sporazuma“ pa tudi vztrajanje, da se je treba o vseh pomembnih podrobnostih sporazuma dogovoriti med pogajanji, in meni, da ne sme biti nič dogovorjeno, dokler ni dogovorjeno vse; zavrne predlog, da bi se regulativna vprašanja naknadno prenesla na posebej ustanovljene skupine strokovnjakov in bi tako obšli demokratični zakonodajni postopek;
26. meni, da bi se morala Evropska komisija osredotočiti na sporazume in pogodbe, ki ščitijo človekove pravice in trajnostni razvoj, ne pa na sedanjo trgovinsko politiko, ki koristi samo nadnacionalnim korporacijam; zato poziva Komisijo, naj dejavno sodeluje v odprti delovni skupini OZN za zavezujočo pogodbo o večnacionalnih družbah in človekovih pravicah;
27. z obžalovanjem ugotavlja, da poglavje sporazuma CETA o dostopu do trga za čezmejno trgovino s storitvami v veliki meri odpravlja preverjanje gospodarskih potreb ali količinske omejitve glede števila ponudnikov storitev v posameznem sektorju; meni, da v sporazumu CETA ni zadostno določeno previdnostno načelo in njegova prihodnja uporaba;
28. zavrača dejstvo, da javna vodna gospodarstva niso nedvomno izključena iz sporazuma CETA, kar bi lahko pomenilo, da bi bil lahko proti vladnim politikam na tem področju, s katerimi bi želeli zaščititi dostop do čiste in varne pitne vode, vložen zahtevek po poglavju o naložbah v smislu „trgovinskih ovir“, kar bi pomenilo precedens za vse politike v javnem sektorju; poleg tega ugotavlja, da nikjer v sporazumu CETA niso opisane ali opredeljene javne storitve;
29. zavrača sporazum CETA, saj ogroža za ukrepe javne politike v sektorju javnega zdravja, in zavrača, da bi imeli tuji vlagatelji pravico izpodbijati te ukrepe po določbah o tujih naložbah; obžaluje, da bodo prevladali poslovni interesi multinacionalk, podprti z arbitražnim sistemom, zanemarjeni pa bodo človeški vidiki in pravice bolnikov;
30. ugotavlja, da bi sporazum CETA spodbudil finančni sektor k večjim tveganjem in več špekulativnim naložbam, zato da bi preživel na bolj konkurenčnem mednarodnem trgu; meni, da bi sporazum CETA omejil tudi možnosti vlad za obvladovanje finančne nestabilnosti, med drugim tako, da bi imel finančni sektor institucionalizirano vlogo v regulativnem postopku;
31. zavrne nadaljnje odpiranje izobraževalnih storitev za mešano financiranje, zlasti na področju predšolske vzgoje, osnovnih in srednjih šol, v visokem izobraževanju ter izobraževanju odraslih in nadaljnjem usposabljanju, saj večstranski splošni sporazum o trgovini s storitvami že vsebuje več kot zadostne določbe o liberalizaciji;
32. opozarja, da bo sporazum CETA negativno vplival na dostop do zdravil, zlasti za Kanadčane, ki imajo že zdaj druga najdražja zdravila na svetu; meni, da lahko sporazum CETA ogrozi standarde kakovosti in cenovno dostopnost storitev splošnega pomena (socialne storitve, zdravstvo, izobraževanje, voda);
33. ugotavlja, da sporazum CETA ne vsebuje ocene morebitnega učinka na ceno zdravil in da v njem ni priznano, da so pravice intelektualne lastnine nepremostljiva ovira za pravičen dostop do zdravil;
34. meni, da bi bilo treba pravice intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami, odstraniti iz sporazuma CETA, saj so predlagana pravila preveč invazivna in ogrožajo dostop do cenovno dostopnih zdravil;
35. ponovno poudarja, da bo sporazum CETA liberaliziral kmetijske trge in s tem ogrozil standarde varne hrane, saj bo vplival na spremembe predpisov in prek skupnega odbora CETA spodbujal nadaljnjo deregulacijo; zato želi opomniti, da sporazum CETA ne vsebuje posebnih sklicev na dobrobit živali, s tem pa bo spodbudil težnje k opuščanju pomembnih etičnih načel in družbenih vrednot v okviru mednarodnih trgovinskih sporazumov; meni, da sporazum v trenutni obliki ogroža lokalno kmetijstvo na obeh straneh Atlantika;
36. poziva Komisijo, naj se trdno zaveže, da bo strogo varovala veljavne in prihodnje standarde o varni hrani, zdravju ljudi in rastlin, zaščiti pridelka in varstvu okolja, varstvu potrošnikov ter zdravju in dobrobiti živali, kot jih določa zakonodaja EU; Komisijo tudi poziva, naj zagotovi, da se prepreči vsakršno vplivanje na nadaljnji razvoj teh standardov v prihodnosti in da ne bodo ogrožene temeljne vrednote EU, kot sta previdnostno načelo in trajnostno kmetijstvo, ter da bodo lahko državljani EU še naprej zaupali sledljivosti in označevanju proizvodov na trgu EU, poleg tega pa naj določi posebne ukrepe za ohranitev previdnostnega načela v pogajanjih;
37. poziva Komisijo, naj si po najboljših močeh prizadeva, da bo uvoz kmetijskih proizvodov v EU dovoljen le, če so proizvedeni skladno z evropskimi standardi varstva potrošnikov, dobrobiti živali in varstva okolja ter z minimalnimi socialnimi standardi;
38. poziva Komisijo, naj za geografske označbe in kakovostne kmetijske proizvode EU zagotovi ustrezno pravno zaščito na kanadskem trgu ter poskrbi za ukrepe za ureditev nepravilne uporabe označb, zavajajočih informacij in praks ter naj zagotovi tudi zaščito v zvezi z označevanjem, sledljivostjo in pristnim izvorom kmetijskih proizvodov, kar bi bil pomemben element uravnoteženega sporazuma;
39. ugotavlja, da pri trgovinskih pogajanjih niso oziroma so premalo upoštevani zunanji stroški zaradi škode, povezane s podnebnimi spremembami, zaradi daljših prevoznih razdalj, večjega obsega trgovine, intenzivnega kmetijstva ali uničevanja lokalnih gospodarstev;
40. poleg tega ugotavlja, da niso obravnavani ukrepi za blažitev posledic podnebnih sprememb, na primer opuščanje fosilnih goriv, uporaba čistih virov energije ter zmanjševanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, in da je celo možno, da bo uvedena nevarna praksa izpodbijanja teh ukrepov kot nezakonitih trgovinskih ovir; poudarja, da bi bile reforme zaradi zaščite naložb predrage;
41. poziva Komisijo, naj v okviru zanesljivejše oskrbe z energijo ohrani cilja glede razvijanja obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti; poudarja, da mora to poglavje o tem vsebovati nedvomna zagotovila, da okoljski standardi in cilji glede podnebnih ukrepov EU ne bodo ogroženi, in da mora EU ohraniti pravico do neodvisnega določanja prihodnjih standardov in ciljev;
42. ugotavlja, da utegne sporazum CETA zaradi svojega negativnega učinka na podnebne spremembe in zaradi razvrednotenja okoljskih, socialnih in delavskih pravic zgolj onemogočiti našo namero, da bi dosegli cilje trajnostnega razvoja;
43. zavrača dejstvo, da sporazum CETA ogroža varstvo osebnih podatkov državljanov EU, saj vsebuje obveznosti v zvezi s čezmejnim pretokom podatkov;
44. je seznanjen, da so stranke sporazuma CETA izdale 38 deklaracij, izjav in drugih dokumentov za namene razlage in pojasnila; ugotavlja tudi, da je večina teh izjav enostranske narave, zaradi česar imajo le majhno pravno vrednost in niso zavezujoče za razlago besedila, torej ne zadostujejo za spremembo ali dopolnitev glavnih določb sporazuma, s katerimi bi upoštevali pomisleke javnosti ali pogoje, ki jih je postavila valonska vlada;
45. je seznanjen, da je generalni pravobranilec v mnenju 2/15 razglasil sporazum o prosti trgovini med EU in Singapurjem kot mešani sporazum; ugotavlja, da to velja tudi za sporazum CETA in je zato tudi zanj potrebna ratifikacija v vseh nacionalnih parlamentih v skladu njihovimi notranjepolitičnimi postopki;
46. ne odobri sklenitve sporazuma CETA;
47. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.