Dokument zasedanja
8.2.2017
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o sklenitvi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani
( 2017/2525(RSP) )
Tiziana Beghin, William (earl) Dartmouthski, David Borrelli, Marco Valli, Ignazio Corrao, Fabio Massimo Castaldo, Laura Agea, Marco Zullo, Dario Tamburrano, Piernicola Pedicini, Rosa D’Amato, Isabella Adinolfi, Eleonora Evi, Daniela Aiuto, Laura Ferrara
v imenu skupine EFDD
Resolucija Evropskega parlamenta o sklenitvi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani
( 2017/2525(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 s priporočilom Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o pogajanjih za sporazumu o strateškem partnerstvu EU-Kanada[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o trgovinskih odnosih med EU in Kanado[2],
– ob upoštevanju poročila iz januarja 2010 z naslovom „Kritična ocena predlaganega celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Kanado - skupno stališče evropske zveze sindikatov javnih uslužbencev in kanadskega sindikata javnih uslužbencev, nacionalnega sindikata javnih in splošnih uslužbencev ter kanadske zveze javnih uslužbencev“,
– ob upoštevanju delovnega dokumenta evropske zveze sindikatov javnih uslužbencev z naslovom „Sporazuma CETA in TTIP – možni vplivi na zdravstvene in socialne storitve“, ki ga je aprila 2015 pripravil Thomas Fritz,
– ob upoštevanju izjave evropskega združenja sodnikov iz februarja 2015 o predlogu Evropske komisije o novem sistemu sodišč za naložbe,
– ob upoštevanju dokumenta o stališču Evropske zveze za javno zdravje iz oktobra 2016 z naslovom „Kako lahko sporazum CETA ogrozi javno zdravje“,
– ob upoštevanju prošnje Sveta za odobritev sklenitve celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker bi bilo treba postopek ratifikacije v Parlamentu prekiniti, dokler se ne pojasnijo pomembna pravna vprašanja glede sporazuma CETA in njegovega poglavja o naložbah;
B. ker kaže, da je sklenitev sporazuma CETA neskladna s cilji EU na področju varstva okolja, previdnostnega načela, socialne kohezije, dostojnega dela, varstva državljanskih svoboščin, zlasti glede varstva podatkov, dostopa do zdravstvenih storitev, kulturne politike in kulturne raznolikosti, prehranske varnosti, dobrobiti živali, zaščite družinskega kmetovanja in kmetijstva majhnega obsega;
C. ker še vedno obstaja negotovost glede združljivosti sporazuma CETA z evropskima pogodbama;
D. ker so v EU in Kanadi standardi na agroživilskem področju zelo različni, njihovo zniževanje pa je proti evropskemu pravnemu redu;
E. ker bi bilo vedno treba dobro pretehtati odločitve o zniževanju upravnih bremen v odnosu do pravice potrošnikov do informiranosti o proizvodih, ki jih kupujejo, in pravice državljanov do pravno varne družbe;
F. ker tako člen 1 kot člen 10(3) Pogodbe o Evropski uniji določata, da „se odločitve sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani“;
G. ker je pomanjkanje neoviranega dostopa poslancev do ključnih pogajalskih dokumentov na različnih ravneh upravljanja na obeh straneh Atlantika, pa tudi civilne družbe, medijev, raziskovalcev in državljanov, povzročilo nezadostno demokratično udeležbo;
H. ker je 87 % malih in srednjih podjetij v EU odvisnih od notranjega povpraševanja in niso neposredno vključena v mednarodno trgovino in na mednarodne trge; ker prej kot dostopu do kanadskih trgov dajejo mala in srednja podjetja v EU prednost nadaljnjemu razvoju lokalnega, regionalnega in evropskega skupnega trga;
I. ker je ustvarjanje blaginje na podlagi sporazuma CETA v glavnem rezultat raznolikosti trgovinske izmenjave, ne pa od njenega večjega obsega;
J. ker v sporazumu CETA ni poglavja o malih in srednjih podjetjih;
K. ker institucionalizirano regulativno sodelovanje, kot ga predlaga Komisija, ogroža zakonodajne pristojnosti Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov ter ovira uresničevanje vrednot Unije iz člena 2 PEU;
L. ker je težko oceniti dejanski vpliv sporazuma CETA na kanadsko gospodarstvo in gospodarstvo EU, saj so ugotovitve študij protislovne; ker sporazum CETA ne bo rešil dolgotrajnih strukturnih gospodarskih težav v EU ali odpravil njihovih temeljnih razlogov;
1. ne odobri sklenitve sporazuma CETA;
2. ugotavlja, da bo sporazum CETA negativno vplival na dostop do zdravil, zlasti za Kanadčane, ki so že sedaj na drugem mestu na lestvici najdražjih zdravil na svetu;
3. zahteva, da se iz vseh določb sporazuma CETA v celoti izključi nacionalni sistem zdravstvenega varstva Združenega kraljestva;
4. ugotavlja, da lahko sporazum CETA ogrozi kakovostne standarde in cenovno dostopnost storitev splošnega pomena;
5. zavrača vse nadaljnje odpiranje izobraževalnih storitev mešanemu financiranju, vključno s predšolskim in visokošolskim izobraževanjem; zavrača torej liberalizacijo storitev na podlagi negativnih seznamov, ki omogočajo, da se določbe o zaskočnih klavzulah in klavzulah o mirovanju vključijo v sporazum CETA;
6. meni, da sporazum CETA ogroža varstvo osebnih podatkov državljanov EU zaradi sprejetih obveznosti v zvezi s čezmejnim pretokom podatkov;
7. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo poglavje o trajnostnem razvoju namenjeno popolni in učinkoviti ratifikaciji, izvajanju in uveljavljanju osmih temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela in njihove vsebine, agende za dostojno delo Mednarodne organizacije dela in temeljnih mednarodnih okoljskih sporazumov; meni, da je treba z določbami še bolj zvišati standarde za zaščito dela in varstvo okolja;
8. opozarja, da se delovni in okoljski standardi ne omejujejo na poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, ampak so vključeni tudi v druga poglavja sporazuma;
9. poziva k učinkovitemu nadzoru, ki naj pri izvajanju delovnih določb iz sporazuma CETA vključuje socialne partnerje in predstavnike civilne družbe;
10. poudarja, da večja konkurenca pri naložbah med kanadskimi bankami in bankami s sedežem v EU ter drugimi ponudniki finančnih storitev še tesneje povezuje finančna sistema Kanade in EU ter povečuje njuno občutljivost na zunanje šoke in okužbe;
11. poziva Komisijo, naj ponovno odpre pogajanja v okviru sporazuma CETA, vanj vključi poglavje o malih in srednjih podjetjih na podlagi skupnih obvez obeh pogodbenic, da se ustvarijo nove priložnosti za kanadska in evropska mala in srednja podjetja, hkrati pa naj se upošteva dejstvo, da manj kot 1 % evropskih malih in srednjih podjetij izvaža v Kanado;
12. opozarja, da je med javnim posvetovanjem o sistemih za zaščito naložb 97 % vprašanih dalo negativen odgovor ter tako potrdilo veliko težavo s postopkom odločanja, v katerem sta lahko udeleženi stranki le tožeči vlagatelj in tožena nacionalna vlada zadevne države; zavrača vključitev sistema sodišč za naložbe, ki dopušča le pritožbe tujih vlagateljev in privilegira zasebna mednarodna podjetja pred nacionalnim javnim interesom; obžaluje dejstvo, da bodo prevladali komercialni interesi multinacionalnih družb, podprti z arbitražnim sistemom, zanemarjeni pa bodo človeški vidik in pravice bolnikov;
13. ponovno poudarja, da imata Kanada in EU popolnoma delujoča in dostopna pravna sredstva, zaradi česar je vsaka oblika arbitraže nepotrebna in zelo sporna;
14. ugotavlja, da bodo arbitri plačani glede na opravljene ure, kar lahko spodbudi zavlačevanje sporov in visoke stroške za davkoplačevalce;
15. poleg tega priznava, da ima 80 % ameriških družb pomemben delež v kanadskih družbah, ter ugotavlja, da jim bo ta sporazum omogočil vlaganje tožb proti vladam držav podpisnic na stroške davkoplačevalcev;
16. obžaluje uporabo nejasnih izrazov „poštena in pravična obravnava“ v sporazumu CETA glede na številne primere arbitraže na področju naložb;
17. zavrača sporazum CETA, saj ogroža ukrepe javne politike na področju javnega zdravja, ter zavrača pravico tujih vlagateljev, da izpodbijajo te ukrepe na podlagi določb o tujih naložbah;
18. ugotavlja, da bi sporazum CETA nadnacionalnim investicijskim družbam omogočal vlaganje tožb proti državam članicam EU, če bi sprejele zakone, ki bi vplivali na dobiček vlagateljev, vključno s tistimi, ki zadevajo zaščito javnega zdravja, okolja ali pravice delavcev; poleg tega ugotavlja, da je neodvisni strokovnjak OZN izjavil, da je sporazum CETA nezdružljiv z načelom pravne države, demokracijo in človekovimi pravicami, ter da bi bilo treba trgovinske sporazume ratificirati le po tem, ko se opravi ocena vpliva na človekove pravice, zdravje in okolje, kar v primeru sporazuma CETA ni bilo storjeno;
19. ugotavlja, da bi sistem sodišč za naložbe omogočal izbiranje najugodnejše pogodbe, da bi vlagatelji lahko izbrali, po katerem sporazumu bi želeli vložiti zahtevek za rešitev spora med vlagateljem in državo;
20. ugotavlja, da Sodišče Evropske unije ni bilo zaprošeno za pravno mnenje o veljavnosti sistema sodišč za naložbe v obliki večstranskega sodišča za naložbe, kar je v skladu s Pogodbama EU;
21. opozarja, da je regulativna pravica obeh pogodbenic odvisna od določb sporazuma CETA, kar zmanjšuje regulativni manevrski prostor nacionalnih organov;
22. zahteva jamstvo, da sporazum CETA vključuje ambiciozno, uravnoteženo in sodobno poglavje o pravicah intelektualne lastnine, ki naj vključuje priznavanje, o boljši zaščiti in spremembi geografskih označb, ki EU ne sme preprečevati reforme njenega sistema avtorskih pravic;
23. ponovno opozarja, da bi lahko z liberalizacijo kmetijskih trgov sporazum CETA oslabil standarde za varnost hrane; zato obžaluje, da se v sporazumu CETA ne omenja dobrobiti živali;
24. poziva Komisijo, naj:
● se trdno zaveže, da bo strogo varovala veljavne in prihodnje standarde o varnosti hrane, zdravju ljudi in rastlin, zaščiti pridelka in varstvu okolja ter varstvu potrošnikov, kot to določa zakonodaja EU;
● zagotovi, da veljavni mehanizem sodelovanja iz sporazuma CETA pri reviziji in harmonizaciji pravil o gensko spremenjenih organizmih ne bo znižal standardov, ki veljajo v EU;
● zagotovi, da ne bodo v prihodnosti ogrožene temeljne vrednote EU, kot sta previdnostno načelo in trajnostno kmetovanje, ter pravica državljanov, da imajo na podlagi ustreznih pravil EU o sledljivosti in označevanju informacije o tem, kaj kupujejo na trgu EU;
● zagotovi spoštovanje in vztrajanje za vključitev evropskih standardov o varstvu potrošnikov, dobrobiti živali in varstva okolja ter minimalnih socialnih standardov pri kmetijskih proizvodih, uvoženih v EU;
25. zavrača dejstvo, da ni jasne izključitve vodnih gospodarstev iz določb sporazuma CETA, kar omogoča tožbe zoper vladne politike na tem področju, ki ščitijo dostop do čiste in varne pitne vode, na podlagi poglavja o naložbah zaradi „ovir za trgovanje“, kar bi bil precedenčni primer za vse politike v javnem sektorju;
26. poleg tega ugotavlja, da sporazum CETA ne daje jasne in natančne opredelitve javnih storitev;
27. je seznanjen, da so stranke sporazuma CETA izdale 38 deklaracij, izjav in drugih dokumentov, katerih namen so razlage in pojasnila; ugotavlja tudi, da je večina teh izjav enostranske narave, zaradi česar imajo le majhno pravno vrednost in ne morejo biti zavezujoče za razlago besedila;
28. meni, da bi morala biti pozornost Komisije usmerjena v sporazume in pogodbe, ki varujejo človekove pravice in trajnostni razvoj, ne pa v sedanjo trgovinsko politiko, ki koristi le nadnacionalnim korporacijam;
29. poziva Komisijo, naj v okviru zanesljivejše oskrbe z energijo ohrani cilja o razvijanju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti; poudarja, da mora to poglavje vsebovati jasna zagotovila, da okoljski standardi in cilji podnebnih ukrepov EU ne bodo ogroženi, in da mora EU ohraniti pravico do neodvisnega določanja prihodnjih standardov in ciljev;
30. zato poziva Komisijo, naj vključi dvostransko varovalno klavzulo za energetsko intenzivne sektorje in sektorje, izpostavljene selitvi virov CO2, v EU, med drugim za kemično in kovinsko industrijo ter sektor surovin, ki bo predvidela ustrezne ukrepe za ohranitev sedanjih carinskih stopenj v ustreznem prehodnem obdobju po začetku veljavnosti sporazuma CETA in klavzulo o obveznem pregledu;
31. ugotavlja, da bi sporazum CETA finančni sektor spodbujal k večjim tveganjem (z odločanjem za špekulativne naložbe), ker bi moral preživeti na konkurenčnejšem mednarodnem trgu;
32. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Kanade.