Dokument zasedanja
13.3.2017
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o prednostnih nalogah EU za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2017
( 2017/2598(RSP) )
Barbara Lochbihler
v imenu skupine Verts/ALE
Resolucija Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah EU za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2017
( 2017/2598(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Ustanovne listine OZN,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in konvencij OZN o človekovih pravicah ter pripadajočih izbirnih protokolov,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 60/251 o ustanovitvi Sveta OZN za človekove pravice (UNHRC),
– ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, Evropske socialne listine ter Listine EU o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o zasedanjih Sveta OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 7. julija 2016 o 71. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov[1],
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o kršitvah človekovih pravic, vključno z nujnimi resolucijami iz leta 2016 o Etiopiji, Severni Koreji, Indiji, Krimu, Hong Kongu, Kazahstanu, Egiptu, Demokratični republiki Kongo, Pakistanu, Hondurasu, Nigeriji, Gambiji, Džibutiju, Kambodži, Tadžikistanu, Vietnamu, Malaviju, Bahrajnu, Mjanmaru, Filipinih, Somaliji, Zimbabveju, Ruandi, Sudanu, Tajski, Kitajski, Braziliji, Rusiji, Tibetu, Mjanmaru, Iraku, Indoneziji, Srednjeafriški republiki, Burundiju, Nikaragvi, Kuvajtu in Gvatemali,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2016 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015[2],
– ob upoštevanju člena 2, člena 3(5) ter členov 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji,
– ob upoštevanju letnega poročila Sveta za človekove pravice za leto 2015, pripravljenega za generalno skupščino OZN,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker sta spodbujanje uveljavljanja in varstvo univerzalnosti človekovih pravic del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev evropske enotnosti in celovitosti; ker bi bilo treba spoštovanje človekovih pravic uveljaviti na vseh političnih področjih EU;
B. ker je EU močno zavezana multilateralizmu ter organom OZN, ko gre za spodbujanje uveljavljanja in varstvo človekovih pravic;
C. ker redna zasedanja Sveta OZN za človekove pravice, imenovanje posebnih poročevalcev, mehanizem splošnega rednega pregleda in posebni postopki, v katerih se obravnavajo bodisi razmere v posameznih državah bodisi posamezne teme, prispevajo k spodbujanju uveljavljanja in spoštovanju človekovih pravic, demokracije in načela pravne države;
Svet OZN za človekove pravice
1. pozdravlja delo, ki sta ga opravila visoki komisar OZN za človekove pravice Zejd Raad Al Husein in njegov urad; želi spomniti, da se je EU zavezala, da bo še naprej podpirala in branila svojo integriteto, neodvisnost in delovanje; pozdravlja vlogo Urada visokega komisarja za človekove pravice pri spodbujanju sodelovanja med mednarodnimi in regionalnimi mehanizmi za človekove pravice, pa tudi pri opredeljevanju načinov za povečanje vloge „regionalnih dogovorov“ v zvezi s splošnimi standardi človekovih pravic;
2. meni, da sta učinkovitost in verodostojnost Sveta OZN za človekove pravice odvisna od tega, ali se njegovi člani res zavzemajo za to, da v skladu z mednarodnimi konvencijami o človekovih pravicah, ki spodbujajo univerzalnost, nepristranskost, objektivnost, neselektivnost, konstruktivni dialog in sodelovanje, vse ljudi v vseh državah ščitijo pred kršitvami človekovih pravic; poziva, da je treba preprečiti polarizacijo razprave v okviru Sveta OZN za človekove pravice, in spodbuja konstruktivni dialog;
3. poziva države, naj neodvisnim strokovnjakom Sveta OZN za človekove pravice, posebnim poročevalcem oziroma strokovnjakom Urada visokega komisarja za človekove pravice omogočijo dostop, da bodo lahko preiskali domnevne kršitve človekovih pravic in na konstruktiven način izboljšali položaj, jih nadalje poziva, naj spoštujejo svoje zaveze iz konvencij o človekovih pravicah ter naj ponudijo polno sodelovanje pri posebnih postopkih Sveta OZN za človekove pravice;
4. spodbuja vse države, naj sprejmejo konkretne ukrepe za izvedbo priporočil iz splošnega rednega pregleda in odpravijo pomanjkljivosti, tako da vzpostavijo mehanizem za izvajanje in spremljanje, vključno z oblikovanjem nacionalnih akcijskih načrtov in vzpostavitvijo nacionalnih usklajevalnih mehanizmov;
5. obsoja, da države, ki so dokazano resno in sistematično kršile človekove pravice, kot so Savdska Arabija, Kitajska in Egipt, trenutno še vedno zasedajo sedež v Svetu OZN za človekove pravice, in ponovno poziva države članice EU, naj objavljajo, kako glasujejo v Svetu OZN za človekove pravice; v zvezi s tem poziva EU in njene države članice, naj pri glasovanju upoštevajo, da so pravice enako pomembne, in da naj se pri tehtanju, kako glasovati o resolucijah Sveta OZN za človekove pravice, odločijo na podlagi vsebine in ne avtorjev teh besedil;
6. želi spomniti, da je generalna skupščina OZN pri izvolitvi članov v Svet OZN za človekove pravice dolžna upoštevati, kako kandidati spoštujejo spodbujanje uveljavljanja in varstvo človekovih pravic, načelo pravne države in demokracijo; pozdravlja odločitev Sveta OZN za človekove pravice, da zahteva, da svetovalni odbor Sveta OZN za človekove pravice pripravi ocenjevalno poročilo o napredku pri vzpostavljanju regionalnih in podregionalnih ureditev za spodbujanje uveljavljanja in varstvo človekovih pravic; poziva EU in njene države članice, naj pri glasovanju upoštevajo, da so pravice enako pomembne, in bolje usklajujejo stališča EU v zvezi s tem; odločno poziva EU, da naj nastopa enotno in pri glasovanju v Svetu OZN za človekove pravice oblikuje skupno stališče EU;
7. ponavlja, kako pomembno je, da EU dejavno in stalno sodeluje v mehanizmih OZN za človekove pravice, zlasti v Tretjem odboru, generalni skupščini OZN in Svetu OZN za človekove pravice, da bi izboljšala svojo verodostojnost; podpira prizadevanja Evropske službe za zunanje delovanje, delegacij EU v New Yorku in Ženevi ter držav članic za večjo usklajenost EU pri problematiki človekovih pravic v okviru OZN;
Tematske prednostne naloge
8. poudarja, kako pomembno vlogo imajo pri spodbujanju uveljavljanja in varstvu človekovih pravic nevladne organizacije s tega področja in zagovorniki človekovih pravic; poudarja, da je treba človekove pravice in temeljne svoboščine varovati v vseh njihovih pojavnih oblikah, tudi v kontekstu novih tehnologij; se strinja s pomisleki Sveta OZN za človekove pravice v zvezi s poročili o grožnjah in povračilnih ukrepih proti članom organizacij civilne družbe in nevladnih organizacij, ki so sodelovale z njim, tudi pri njegovih posebnih postopkih in v procesu splošnega rednega pregleda;
9. je resno zaskrbljen zaradi številnih in vse pogostejših poskusov zmanjševanja prostora civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic, tudi z uvedbo protiterorističnih zakonov; obsoja vsa dejanja nasilja, nadlegovanja, ustrahovanja ali preganjanja zagovornikov človekovih pravic, žvižgačev, novinarjev ali blogerjev, bodisi na spletu ali drugje; poziva vse države, naj spodbujajo in zagotavljajo varno in ugodno okolje, v katerem bodo nevladne organizacije, civilna družba, novinarji in zagovorniki človekovih pravic (zlasti žensk in otrok), okoljski aktivisti in pripadniki ranljivih skupin, kot so osebe LGBTI, lahko delovali neodvisno in brez vmešavanja; ponovno poziva tiste države, ki so sprejele restriktivne zakone, usmerjene proti neodvisnim organizacijam za človekove pravice, naj jih odpravijo, odpravijo pa naj tudi vse druge represivne ukrepe proti njim, vključno s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo premoženja;
10. meni, da so svobodni, neodvisni in nepristranski mediji eden od poglavitnih temeljev demokratične družbe, v kateri ima odprta razprava ključno vlogo; podpira poziv k imenovanju posebnega predstavnika generalnega sekretarja OZN za varnost novinarjev; poziva EU, naj v okviru vseh mednarodnih forumov izpostavi vprašanja svobode izražanja na spletu, digitalnih svoboščin in pomena svobodnega in odprtega interneta; poziva k zmanjšanju digitalne vrzeli in k neomejenemu dostopu do informacij in komunikacije, pa tudi k necenzuriranemu dostopu do interneta; v zvezi s tem ponovno poziva EU, naj začne uporabljati brezplačno in odprtokodno programsko opremo ter k temu spodbuja tudi druge akterje, saj ta programska oprema zagotavlja večjo varnost in boljše spoštovanje človekovih pravic;
11. opozarja, da se pravica do svobode združevanja in zbiranja še vedno krši po vsem svetu; toplo pozdravlja delo posebne poročevalke o pravici do svobode miroljubnega zbiranja in združevanja Maine Kiai; poziva vse države, naj poročila posebne poročevalke ustrezno upoštevajo;
12. poziva vse države, naj hitro ratificirajo izbirna protokola k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki določata pritožbene in preiskovalne mehanizme;
13. nasprotuje vsakršni diskriminaciji ali preganjanju iz katerega koli razloga, na primer zaradi rase, barve kože, jezika, veroizpovedi ali prepričanja, spolne identitete ali spolne usmerjenosti, socialnega porekla, kaste, rojstva, starosti ali invalidnosti; podpira sodelovanje EU v ustreznih posebnih postopkih, vključno s sodelovanjem z novim neodvisnim strokovnjakom za zaščito pred nasiljem in diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete; poziva EU, naj še naprej dejavno spodbuja enakost in nediskriminacijo ter se bori proti nasilju in diskriminaciji vseh ljudi;
14. izraža zaskrbljenost, ker države in nedržavni akterji številnim ljudem (kot posameznikom ali kot skupinam) kršijo pravico do svobode veroizpovedi ali prepričanja, kar vodi v diskriminacijo, neenakost in stigmatizacijo; opozarja, da se je treba boriti zoper nestrpnost in diskriminacijo na podlagi veroizpovedi ali prepričanja, da se zagotovi spoštovanje drugih, medsebojno povezanih človekovih pravic, kot je svoboda izražanja; poziva EU, naj poskuša verske in etnične manjšine bolje zaščititi pred preganjanjem in nasiljem ter naj si prizadeva za razveljavitev zakonov, ki kriminalizirajo bogokletstvo ali versko odpadništvo in služijo kot pretveza za preganjanje pripadnikov verskih in etničnih manjšin ter brezvercev; poziva, naj se podpre delo posebnega poročevalca za svobodo veroizpovedi ali prepričanja;
15. odločno spodbuja EU, naj še naprej podpira pristop ničelne tolerance do smrtne kazni, in jo poziva, naj si še bolj prizadeva za krepitev medregionalne podpore za naslednjo resolucijo generalne skupščine OZN o moratoriju za smrtno kazen; pozdravlja, da so se Madagaskar, Fidži, Surinam in Republika Kongo leta 2015 odločili odpraviti smrtno kazen za vsa kazniva dejanja; obžaluje, da pa se je vrsta držav, med drugim Bahrajn, Kuvajt, Belorusija, Bangladeš, Indija, Oman, Južni Sudan, Indonezija in Čad, odločila smrtno kazen ponovno uvesti; obžaluje tudi, da se je število izrečenih smrtnih kazni po poročanjih povečalo, zlasti na Kitajskem, v Egiptu, Iranu, Nigeriji, Pakistanu in Savdski Arabiji; opozarja organe v teh državah, da so države pogodbenice Konvencije o otrokovih pravicah, ki strogo prepoveduje smrtno kazen za kazniva dejanja, ki jih storijo mlajši od 18 let; odločno obsoja, da se smrtna kazen vse pogosteje uporablja za kazniva dejanja, povezana z drogami, in poziva, naj se uporaba smrtne kazni in usmrtitve po hitrem postopku kot kazen za tovrstna dejanja prepove; izraža globoko zaskrbljenost zaradi več tisočih izvensodnih usmrtitev, ki jih je filipinski predsednik Duterte odobril v zadnjih mesecih, pa tudi ker je filipinski parlament – po tem, ko so Filipini kot prva država v regiji smrtno kazen leta 2007 ukinili – glasoval za njeno ponovno uvedbo za kazniva dejanja, povezana z drogami;
16. poziva EU, naj v svojih izjavah podpre prizadevanja OZN proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju, množičnim usmrtitvam in usmrtitvam za kazniva dejanja, povezana z drogami, in poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v skladu s smernicami za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugega krutega, nečloveškega in poniževalnega ravnanja ali kaznovanja v dialogu na vseh ravneh in v okviru vseh forumov okrepi prizadevanja EU v boju proti usmrtitvam po hitrem postopku, mučenju in drugemu grdemu ravnanju; poziva k univerzalni ratifikaciji in učinkovitemu izvajanju Konvencije OZN proti mučenju in njenega izbirnega protokola; poudarja, da je – med drugim s krepitvijo nacionalnih preventivnih mehanizmov, vzpostavljenih v okviru izbirnega protokola –nujno treba podpirati preprečevanje mučenja, pa tudi stalno podpirati rehabilitacijo žrtev mučenja;
17. je zelo zaskrbljen, ker po vsem svetu poleg hudih kršitev še vedno prihaja do kršitev človekovih pravic; odločno podpira Mednarodno kazensko sodišče kot ključno institucijo v prizadevanjih, da storilci odgovarjajo za svoja dejanja, žrtve pa dobijo pomoč pri iskanju pravice na podlagi načela komplementarnosti za genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva; poziva vse strani, naj zagotovijo politično, diplomatsko, finančno in logistično podporo za vsakodnevno delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča; poziva EU, naj še naprej krepi njegovo delo; spodbuja poglobljen dialog in sodelovanje med Mednarodnim kazenskim sodiščem, OZN in njenimi agencijami ter varnostnim svetom OZN; obžaluje odločitev nekaterih afriških držav, da izstopijo iz Mednarodnega kazenskega sodišča, pozdravlja pa, da sta dve od treh zadevnih držav svojo odločitev v zvezi s tem preklicali, in poziva preostalo državo, naj znova premisli o svoji odločitvi; poziva vse države članice OZN, da čim prej pristopijo k Mednarodnemu kazenskemu sodišču, tako da skupaj z Rimskim statutom ratificirajo spremembe iz Kampale;
18. meni, da bi morale države narediti vse, kar je v njihovi moči, za boj proti nekaznovanju, in zagotoviti, da ni varnega zatočišča za storilce mednarodnih kaznivih dejanj in hudih kršitev človekovih pravic, tudi na nacionalni ravni, s sprejetjem določb o splošni jurisdikciji in o njenem izvajanju;
19. obsoja razširjeno nespoštovanje mednarodnega humanitarnega prava ter je zelo zaskrbljen zaradi vse večjega števila poškodb civilistov v oboroženih spopadih po svetu in povečanja smrtonosnih napadov na bolnišnice, šole, humanitarne konvoje in druge civilne tarče; vztraja, naj se tovrstne kršitve ustrezno upoštevajo v okviru obravnav Sveta OZN za človekove pravice za posamezne države ter ustreznih pregledov znotraj mehanizma splošnega rednega pregleda;
20. izraža globoko zaskrbljenost zaradi uporabe oboroženih brezpilotnih zrakoplovov zunaj mednarodnega pravnega okvira; poziva EU in države članice, naj spodbujajo mednarodni okvir glede uporabe oboroženih brezpilotnih zrakoplovov, pri čemer naj se upoštevajo človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo ter obravnavajo vprašanja, kot so pravni okvir, sorazmernost, odgovornost, zaščita civilistov in preglednost; ponovno poziva EU in njene države članice, naj oborožene brezpilotne zrakoplove in popolnoma avtonomno orožje vključijo v ustrezne evropske in mednarodne mehanizme za razorožitev in nadzor orožja, ter poziva države članice, naj sodelujejo pri teh nadzornih mehanizmih in jih okrepijo;
21. najostreje obsoja resne aktualne kršitve človekovih pravic, ki jih izvajajo teroristične ali paravojaške organizacije, kot so ISIS/Daiš in Boko Haram zoper civiliste, zlasti ženske in otroke; obsoja vse pogostejše in obsežnejše uničevanje kulturne dediščine in poziva k podpori ustreznih prizadevanj v različnih forumih OZN;
22. poziva EU, naj spodbuja vse države, da bodo človekove pravice postavile v središče svojih razvojnih politik in začele izvajati Deklaracijo OZN o pravici do razvoja iz leta 1989; pozdravlja, da je Svet OZN za človekove pravice nedavno imenoval posebnega poročevalca o pravici do razvoja, katerega mandat vključuje prispevanje k spodbujanju, varstvu in uresničevanju pravice do razvoja v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in drugih mednarodnih sporazumov o razvojnem sodelovanju; poudarja, da bi bilo treba pri uresničevanju vseh ciljev agende 2030 na vseh področjih upoštevati človekove pravice za vse; pozdravlja zadnje poročilo posebnega poročevalca o pravici do hrane, ki med drugim obravnava vpliv uporabe pesticidov na človekove pravice, in podpira njegova priporočila;
23. poziva EU, naj še naprej spodbuja enakost spolov ter dejavno podpira delo v okviru pobud OZN za vključevanje žensk in načela enakosti spolov v svoje dejavnosti in programe; poziva k nadaljevanju podpornih ukrepov za krepitev vloge žensk in deklet ter za odpravo vsega nasilja nad ženskami in deklet ter njihove diskriminacije, vključno z nasiljem na podlagi spola; odločno poziva EU, naj si prizadeva za medregionalne pobude, s katerimi bi spodbujali, varovali in uresničevali pravice žensk; odločno poziva k doslednemu in učinkovitemu izvajanju Pekinških izhodišč za ukrepanje ter akcijskega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju ter k temu, da naj je v zvezi s tem še naprej zavezana spodbujanju lahkega in neoviranega dostopa do načrtovanja družine, zdravja mater, kontracepcije in varnega splava, ter vseh spolnih in reproduktivnih pravic;
24. opozarja na zavezanost EU vključevanju človekovih pravic in vidikov enakosti spolov v skladu s prelomnima resolucijama varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) in št. 1820 (2008) o ženskah, miru in varnosti; poziva EU, naj na mednarodni ravni podpre priznavanje dodane vrednosti sodelovanja žensk pri preprečevanju in reševanju konfliktov, pri operacijah za ohranjanje miru, humanitarni pomoči in obnovi po konfliktih ter trajnostni spravi;
25. poziva EU, naj še naprej spodbuja otrokove pravice, zlasti s prispevanjem k zagotavljanju dostopa otrok do vode, sanitarnih storitev, zdravstvenega varstva in izobraževanja, tudi na konfliktnih območjih in v begunskih taboriščih, in k odpravi dela otrok, rekrutiranja otrok vojakov, odvzema prostosti, mučenja, trgovine z otroki, prezgodnje in pod prisilo sklenjene zakonske zveze, spolnega izkoriščanja in škodljivih praks, kot je pohabljanje ženskih spolnih organov; poziva, naj se sprejmejo ukrepi za podporo in krepitev mednarodnih prizadevanj v okviru OZN, da bi prenehali uporabljati otroke v oboroženih konfliktih in učinkoviteje obravnavali posledice, ki jih imajo konfliktne in pokonfliktne razmere za ženske in dekleta; poziva vse države članice OZN, naj spoštujejo svoje pogodbene obveznosti in zaveze v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah, sprejeto leta 1989, da bodo spoštovale pravice vseh otrok v okviru svojih pristojnosti ne glede na njihov pravni status in brez vsake diskriminacije; poziva ZDA kot edino državo, ki še ni ratificirala Konvencije OZN o otrokovih pravicah, naj čim prej pristopi k njej;
26. poziva države, naj spodbujajo pravice invalidov, vključno z njihovo enakopravno udeležbo in socialno vključenostjo; poziva vse države, naj ratificirajo in izvajajo Konvencijo OZN o pravicah invalidov;
27. poziva EU, naj si v sodelovanju s partnerji prizadeva za izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, med drugim za to, da bi več držav sprejelo nacionalne akcijske načrte ter sodelovalo pri dejavnostih delovne skupine OZN in v okviru Urada visokega komisarja za človekove pravice; pozdravlja udeležbo EU in velikega števila njenih držav članic na seji medvladne delovne skupine oktobra 2016, ki je razpravljala o elementih zavezujoče pogodbe OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; pozdravlja poročilo predsednika in poročevalca medvladne delovne skupine, ki bo predstavljeno na prihodnjem zasedanju Sveta OZN za človekove pravice; znova poziva EU in njene države članice, naj konstruktivno sodelujejo na 3. seji medvladne delovne skupine, ki bo potekala oktobra 2017, in dejavno sodelujejo pri razpravah o ključnih elementih, tudi o odnosu med predlagano pogodbo OZN in trgovinskimi sporazumi, primerni skrbnosti na področju človekovih pravic, uveljavljanju dostopa do pravne pomoči ter o vlogi korporacij pri pripravi te pogodbe;
28. poziva EU, naj v forumih OZN izpostavi prilaščanje zemljišč, tudi s strani korporacij, in obravnavo zagovornikov zemljiških pravic in okoljskih aktivistov, ki so pogosto žrtve povračilnih ukrepov, vključno z grožnjami, nadlegovanjem, samovoljnimi aretacijami, napadi in umori;
29. pozdravlja newyorško deklaracijo OZN za begunce in migrante, v kateri se obravnavajo vprašanja velikih tokov beguncev in migrantov in ki je privedla do sprejetja globalnega dogovora o celostnem okviru za odzivanje na begunsko krizo, ter zavezo, ki se uporablja za migrante in begunce ter je namenjena reševanju življenj, obravnavanju posebnih potreb, boju proti rasizmu in ksenofobiji, boju proti trgovini z ljudmi, zagotavljanju enakega priznavanja in zaščite pred zakonom ter zagotavljanju vključevanja v nacionalne razvojne načrte; poziva vse udeležene strani, naj zagotovijo politično zavezanost, financiranje in konkretna dejanja solidarnosti v podporo newyorške deklaracije, in opozarja, naj se vprašanje migracij še naprej obravnava na svetovni ravni, ne le na evropski; poziva EU in njene države članice, naj pri teh mednarodnih prizadevanjih prevzamejo vodilno vlogo ter naj predvsem v skladu s svojimi obveznostmi po mednarodnem pravu uresničijo svoje zaveze glede varstva pravic prosilcev za azil, beguncev, migrantov in vseh razseljenih oseb, zlasti žensk, otrok in ranljivih skupin, vključno z invalidi; svari, da EU in njene države članice z osredotočanjem predvsem na vprašanja, kot so nadzor meja in vračanje v tretje države s slabimi razmerami na področju človekovih pravic, tvegajo spodkopavanje teh temeljnih načel in ogrožajo svojo verodostojnost v mednarodnih forumih o človekovih pravicah, zlasti v Svetu OZN za človekove pravice;
30. opozarja, da bi bilo treba migrante vračati samo ob popolnem spoštovanju njihovih pravic in le, če jim je v državi izvora zagotovljeno varstvo pravic; poziva vlade, naj odpravijo samovoljne aretacije in pridržanja migrantov, vključno z mladoletniki; poziva vse države, naj na podlagi Konvencije o otrokovih pravicah sprejmejo konkretne ukrepe v korist begunskih in migrantskih otrok ter uvedejo ukrepe za krepitev sistemov za zaščito otrok, vključno z usposabljanjem socialnih delavcev in drugih poklicnih skupin, pa tudi za sodelovanje z nevladnimi organizacijami; ponovno poziva vse države, tudi države članice EU, naj ratificirajo in izvajajo Mednarodno konvencijo o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin;
31. pozdravlja delo posebnega poročevalca OZN o človekovih pravicah in okolju; z veliko zaskrbljenostjo poudarja, da izguba biotske raznovrstnosti spodkopava uživanje cele vrste človekovih pravic, vključno s pravico do življenja, zdravja in vode, ter prizadene zlasti najranljivejše skupine, vključno z domorodnimi ljudstvi; poziva EU, naj podpre nadaljnje ukrepe Sveta OZN za človekove pravice na tem področju, saj je to izjemnega pomena za prihodnost človeštva;
32. ponovno izraža zaskrbljenost zaradi dodeljevanja organizacije velikih športnih prireditev državam gostiteljicam z zelo slabim stanjem človekovih pravic in s kršitvami človekovih pravic, ki so posledica teh dogodkov, vključno s prisilnim izseljevanjem brez posvetovanja ali odškodnine za zadevne prebivalce, izkoriščanjem ranljivih skupin, kot so otroci in delavci migranti, ter utišanjem organizacij civilne družbe, ki na tovrstne kršitve opozarjajo; poziva EU in njene države članice, naj v okviru Sveta OZN za človekove pravice spodbujajo medregionalno pobudo o športu in človekovih pravicah, da bi se vzpostavili zaščitni mehanizmi za preprečevanje, spremljanje in odpravo vseh kršitev človekovih pravic, povezanih z velikimi športnimi prireditvami;
33. poudarja, da je v skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski uniji ter splošnimi določbami o zunanjem delovanju Unije pomembno podpreti univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic;
34. poudarja, da je treba sprejeti pristop, ki temelji na pravicah, ter spoštovanje človekovih pravic vključiti v vse politike EU, tudi o trgovini, naložbah, javnih storitvah, razvojnem sodelovanju in migracijah, ter v njene skupne varnostne in obrambne politike;
35. opozarja, da sta notranja in zunanja skladnost na področju človekovih pravic bistveni za verodostojnost politike EU na področju človekovih pravic glede odnosov Unije s tretjimi državami, in poziva EU, naj izpolni svoje obveznosti v zvezi s tem;
Prednostne naloge za posamezne države
Belorusija
36. izraža globoko zaskrbljenost zaradi nenehnega omejevanja svobode izražanja ter svobode združevanja in mirnega zbiranja v Belorusiji; obsoja nadlegovanje in pridržanje neodvisnih in opozicijskih novinarjev ter zagovornikov človekovih pravic; obsoja, da se še vedno uporablja smrtna kazen; poziva k obnovitvi mandata posebnega poročevalca OZN za stanje človekovih pravic v Belorusiji na 35. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice in poziva vlado Belorusije, naj v celoti sodeluje s posebnim poročevalcem in se zaveže k izvajanju težko pričakovanih reform za zaščito človekovih pravic, tudi z izvajanjem priporočil posebnega poročevalca in drugih mehanizmov za človekove pravice;
Burundi
37. je zelo zaskrbljen zaradi vse slabših političnih in varnostnih razmer v Burundiju; obsoja nasilje, ki se v državi dogaja že od leta 2015, in seje smrt, mučenje, namerno nasilje nad ženskami, vključno s skupinskimi posilstvi, nadlegovanje in zapiranje tisočev ljudi, prisilne razselitve na stotisočev Burundijcev pa tudi kršitve svobode tiska in izražanja; obsoja vsesplošno nekaznovanje za tovrstna dejanja; podpira odločitev Sveta EU, da po neuspešni razpravi v skladu s členom 96 sporazuma iz Cotonouja začasno ustavi neposredno finančno podporo burundijski upravi, tudi proračunsko, v celoti pa ohrani finančno podporo za prebivalstvo in humanitarno pomoč prek neposrednih kanalov; v celoti podpira ustanovitev preiskovalne komisije v Burundiju, katere naloga je identificirati domnevne storilce kršitev človekovih pravic in zlorab v državi ter zagotoviti popolno odgovornost; poziva EU in njene države članice, naj podprejo skupno izjavo o Burundiju, ki postavlja pod vprašaj članstvo v Svetu OZN za človekove pravice, dokler država ne bo začela v celoti in konstruktivno sodelovati s preiskovalno komisijo ter Svetom in njegovimi mehanizmi in dokler ne bo obravnavala resnih kršitev človekovih pravic; poziva burundijske oblasti, naj ponovno razmislijo o svoji odločitvi, da se umaknejo iz Mednarodnega kazenskega sodišča;
Demokratična ljudska republika Koreja
38. izraža veliko zaskrbljenost zaradi vse slabšega stanja na področju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji; poziva k mednarodni preiskavi o okoliščinah smrti Kim Džong Nama, polbrata Kim Džong Una, ki je 13. februarja 2017 na letališču v Kuala Lumpurju domnevno umrl zaradi strupa VX, ki je eden najhujših živčnih strupov in povsod po svetu prepovedan; poziva vlado te države, naj izpolni svoje obveznosti v okviru instrumentov za človekove pravice, pri katerih sodeluje, ter naj zagotovi, da bodo imeli humanitarne organizacije, neodvisni opazovalci spoštovanja človekovih pravic in posebni poročevalec OZN o položaju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji možnost vstopa v državo in jim bo zagotovljeno ustrezno sodelovanje; poziva to državo, naj omogoči svobodo izražanja ter svobodo tiska za nacionalne in mednarodne medije, vsem svojim državljanom pa necenzuriran dostop do interneta; ostro obsoja sistematično in obširno uporabo smrtne kazni v Demokratični ljudski republiki Koreji; poziva vlado te države, naj razglasi moratorij za vse usmrtitve, da bi smrtno kazen v bližnji prihodnosti odpravila; zahteva, naj tisti, ki so odgovorni za hudodelstva zoper človečnost v Demokratični ljudski republiki Koreji, zanje odgovarjajo, da se jih privede pred Mednarodno kazensko sodišče in se proti njim uporabijo usmerjene sankcije; odločno obsoja jedrske poskuse, saj gre za nepotrebno in nevarno provokacijo, pa tudi kršitev resolucij varnostnega sveta OZN ter resno grožnjo miru in stabilnosti na Korejskem polotoku in v severovzhodni Aziji; prosi za podaljšanje mandata posebnega poročevalca; poziva, naj skupina strokovnjakov predstavi poročilo generalni skupščini in varnostnemu svetu OZN; priporoča, da se osrednja priporočila iz poročila strokovnjakov o odgovornosti vključijo v resolucijo, vključno z okrepitvijo urada v Seulu s preiskovalnim in tožilskim strokovnim znanjem ter imenovanjem strokovnjaka za kazensko pravo, ki bi okrepil ukrepe za povečanje odgovornosti;
Demokratična republika Kongo
39. obsoja kršitve človekovih pravic v Demokratični republiki Kongo, ki jih povsem nekaznovane izvajajo varnostne sile, in poziva, naj se poišče odgovorne za ta dejanja; poziva Svet, naj v primeru nadaljnjega nasilja razmisli, da bi v skladu s Sporazumom iz Cotonouja razširil veljavne omejevalne ukrepe, kot so usmerjene sankcije EU, vključno s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo premoženja za osebe, odgovorne za represivne ukrepe in spodkopavanje demokratičnega procesa v Demokratični republiki Kongo; poziva oblasti Demokratične republike Kongo, naj začnejo izvajati sporazum, sklenjen decembra 2016, in do decembra 2017 s pomočjo mednarodnih akterjev organizirajo volitve; opozarja, da je stabilnost regije Velikih jezer zelo skrb zbujajoče vprašanje, zlasti kar zadeva razmere na področju človekovih pravic na vzhodu Demokratične republike Kongo, vključno s problemom spolnega nasilja; poziva, naj Svet OZN za človekove pravice še naprej spremlja razmere v Demokratični republiki Kongo, dokler ne bodo organizirane volitve in opravljen prehod v demokracijo, ter spodbuja visokega komisarja, naj ustrezno obvešča Svet o razmerah v državi in po potrebi sprejme odločnejše ukrepe;
Egipt
40. izraža resno zaskrbljenost zaradi stalnega slabšanja razmer na področju človekovih pravic v Egiptu, med drugim zaradi drastičnega zapiranja javnega prostora za civilno družbo, ostrih represivnih ukrepov proti zagovornikom in zlasti zagovornicam človekovih pravic in drugim izrazom nasprotovanja ter pomanjkanja svobode izražanja; izraža zaskrbljenost tudi zaradi strogega zakona o nevladnih organizacijah, sprejetega v egiptovskem parlamentu leta 2016, ki resno krši ustavno zagotovljeno pravico do svobodnega združevanja in je v nasprotju s številnimi mednarodnopravnimi zavezami Egipta, da bo spoštoval to pravico; poudarja, da mora egiptovska vlada nujno obravnavati razširjene pojave mučenja, prisilnih izginotij in smrti v priporu; poziva EU, naj v Svetu ZN za človekove pravice da pobudo za resolucijo o tej državi;
Gruzijska regija Abhazija in Chinvalska regija/Južna Osetija
41. ostaja zaskrbljen nad svobodo izražanja, svobodo medijev in pomanjkanjem dostopa do zasedenih Abhazije in Chinvalske regije/Južne Osetije, kjer še vedno prihaja do številnih kršitev človekovih pravic; poziva h krepitvi medosebnih stikov med ozemljem, ki je pod nadzorom Tbilisija, in obema zasedenima regijama; poziva, naj se v celoti spoštuje suverenost in ozemeljska celovitost Gruzije, pa tudi nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja; poudarja, da je treba zagotoviti varno in dostojno vrnitev beguncev in notranje razseljenih oseb v kraje, kjer so stalno prebivali; poziva gruzijsko vlado, naj sprejme ustrezne ukrepe ter tako zagotovi ukrepanje v skladu s priporočili v okviru splošnega rednega pregleda ter njihovo izvajanje;
Iran
42. poziva Iran, naj v celoti sodeluje z vsemi mehanizmi OZN na področju človekovih pravic in s tem, da mednarodnim organizacijam za človekove pravice omogoči izvajanje njihovih misij, deluje v smeri izvajanja priporočil, podanih v tem okviru, tudi v splošnem rednem pregledu; poziva iransko vlado, naj obravnava pereča vprašanja, navedena v poročilih posebnega poročevalca OZN in generalnega sekretarja OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Iranu, pa tudi posebne pozive k ukrepanju v resolucijah generalne skupščine OZN; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ima Iran najvišjo stopnjo usmrtitev na prebivalca v svetu; poziva Iran, naj razglasi moratorij na smrtno kazen; poziva k izpustitvi vseh političnih zapornikov;
Mjanmar/Burma
43. je izjemno zaskrbljen zaradi poročil o nasilnih spopadih v severnem delu države Rakhine ter obžaluje izgubo življenj, možnosti za preživljanje in zatočišč, pa tudi poročila, da oborožene mjanmarske/burmanske enote nesorazmerno uporabljajo silo, pri čemer bi po navedbah Urada visokega komisarja za človekove pravice lahko šlo za hudodelstva zoper človečnost; poziva vojaške in varnostne sile, naj nemudoma ustavijo uboje, nadlegovanje in posilstva, ki jih izvajajo nad rohinškim ljudstvom, ter prenehajo sežigati njihove domove; vztraja, naj vlada in civilni organi Mjanmara/Burme nemudoma ustavijo diskriminacijo in ločevanje rohinške manjšine; poziva k varovanju pravic rohinškega ljudstva ter zagotovitvi zaščite, varnosti in enakosti za vse državljane Mjanmara/Burme; pozdravlja odločitev vlade Mjanmara/Burme, da uresničitev miru in narodne sprave uvrsti med prednostne naloge; pozdravlja razglas vlade Mjanmara/Burme o ustanovitvi preiskovalne komisije za preiskavo nedavnega nasilja v državi Rakhine; poudarja, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe za sodno preganjanje odgovornih in zagotovitev primernih odškodnin žrtvam kršitev; poziva vlado Mjanmara/Burme, naj nadaljuje proces demokratizacije ter spoštuje načela pravne države, svobodo govora in temeljne človekove pravice; poziva EU in države članice, naj podprejo podaljšanje mandata posebnega poročevalca o Mjanmaru/Burmi;
Zasedena palestinska ozemlja
44. poziva EU in njene države članice, naj v razpravah in resolucijah Sveta za človekove pravice o zasedenih palestinskih ozemljih izrazijo obžalovanje zaradi neuspešnega izvajanja prejšnjih priporočil organov OZN na področju človekovih pravic, vključno s preiskovalno komisijo OZN za konflikt v Gazi leta 2014, skromnega napredka pri preiskovanju domnevnih kršitev mednarodnega prava vseh strani in obstoja številnih pravnih, postopkovnih in praktičnih ovir za dostop do sodnega varstva in odškodnine; poziva EU, naj se ponovno zavzame za točko 7 dnevnega reda Sveta za človekove pravice in glasuje za resolucije o odgovornosti, vključno z resolucijo Sveta za človekove pravice v podporo celovitemu poročilu visokega komisarja OZN za človekove pravice in predlaganim nadaljnjim ukrepom; poziva EU, naj obsodi dejanja ustrahovanja in grožnje, katerih tarča so zagovorniki človekovih pravic, ki se zavzemajo za odgovornost in spoštovanje mednarodnega prava v izraelsko-palestinskem konfliktu, ter druge primere omejevalne prakse in zakonodaje, ki zadevajo nevladne organizacije na obeh straneh; poziva Unijo, naj podpre prihodnje resolucije Sveta za človekove pravice o naselbinah in objavo letne podatkovne zbirke Urada visokega komisarja za človekove pravice o podjetjih, ki kršijo mednarodno pravo;
Saudova Arabija
45. izraža zaskrbljenost nad sistematičnimi kršitvami človekovih pravic v državi, vključno z zatiranjem zagovornikov človekovih pravic, kršitvami svobode veroizpovedi in prepričanja ter pravic žensk; obsoja skrb zbujajočo stopnjo izrečenih smrtnih kazni v Saudovi Arabiji, vključno z množičnimi usmrtitvami, in poziva državo, naj razglasi moratorij na smrtno kazen; poziva savdske oblasti, naj izpustijo vse zapornike vesti, tudi Raifa Badavija, dobitnika nagrade Saharova za leto 2015; poziva EU, naj posebej pozorno spremlja njegov primer; ponovno poudarja, da morajo biti članice Sveta OZN za človekove pravice izvoljene med članicami, ki spoštujejo človekove pravice, pravno državo in demokracijo; poziva savdske oblasti, naj v celoti sodelujejo pri posebnih postopkih Sveta za človekove pravice in Urada visokega komisarja za človekove pravice; poziva EU, naj nudi podporo pri uvedbi položaja posebnega predstavnika za človekove pravice v Saudovi Arabiji;
Južni Sudan
46. poziva vse strani v Južnem Sudanu, naj prenehajo s kršitvami človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, vključno s kršitvami, ki veljajo za mednarodne zločine, kot so zunajsodni uboji, nasilje na etnični podlagi, spolno nasilje zaradi konflikta, vključno s posilstvi, ter nasilje na podlagi spola, novačenje in uporaba otrok, prisilna izginotja ter samovoljne aretacije in pridržanje; je seznanjen, da je vlada Južnega Sudana 16. marca 2016 podpisala sporazum o časovnem načrtu, nato pa pojasnila svojo zavezo, da bo v nacionalni dialog vključila druge ustrezne deležnike in da bo še naprej spoštovala sklepe, ki jih bodo sprejeli opozicijski podpisniki in usmerjevalni odbor za nacionalni dialog (mehanizem 7 + 7); vztraja, da morajo vse strani izpolnjevati svoje zaveze, in poziva k trajnemu dialogu za dokončno premirje; poziva EU in njene države članice, naj ostanejo zavezane podpori prizadevanjem Afriške unije, da Južnemu Sudanu in južnosudanskemu ljudstvu pri prehodu v notranje reformirano demokracijo prinese mir; opozarja, da je OZN v delih države razglasila lakoto; poziva EU in države članice, naj podaljšajo mandat komisije za človekove pravice v Južnem Sudanu ter okrepijo njeno vlogo za preiskovanje primerov kršitev človekovih pravic in pridobivanje podatkov o spolnem nasilju; podpira vključitev njenih priporočil v poročilo, ki se bo posredovalo generalni skupščini in varnostnemu svetu OZN;
Sirija
47. najostreje obsoja grozodejstva in vsesplošne kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki so jih zakrivile sile Asadovega režima ob podpori Rusije in Irana, pa tudi kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki so jih zakrivile nedržavne oborožene teroristične skupine, zlasti ISIL/Daiš, katere hudodelstva veljajo za genocid, Fronta Fatah al Šam/ Fronta Al Nusra in druge džihadistične skupine; vztraja, da je treba še naprej preiskovati uporabo in uničenje kemičnega orožja pri vseh straneh v Siriji, in obžaluje odločitev Rusije in Kitajske, da blokirata novo resolucijo varnostnega sveta OZN o uporabi kemičnega orožja; ponovno poziva, naj se zagotovi popoln in neoviran dostop humanitarni pomoči ter poišče in kaznuje tiste, ki so zakrivili vojne zločine in hudodelstva zoper človečnost; podpira pobudo EU, da bi se primer Sirije predal Mednarodnemu kazenskemu sodišču, in poziva varnostni svet OZN, naj ukrepa v zvezi s tem; podpira nadaljevanje dela preiskovalne komisije in ustanovitev mednarodnega, nepristranskega in neodvisnega mehanizma za Sirijo ter izraža podporo mandatu preiskovalne komisije za posebno preiskavo o Alepu, njene rezultate pa bi bilo treba predstaviti najpozneje na 34. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice marca 2017, in poziva, naj se poročilo predloži tudi generalni skupščini in varnostnemu svetu;
Ukrajina
48. obsoja dejstvo, da še vedno trajajoči ruski napadi povzročajo izjemno težke humanitarne razmere v Doneškem bazenu ter da ukrajinske in mednarodne humanitarne organizacije nimajo dostopa do zasedenih območij; je zelo zaskrbljen zaradi težkih humanitarnih razmer, v katerih živi več kot 1,5 milijona notranje razseljenih oseb; izraža globoko zaskrbljenost zaradi nenehnega spolnega nasilja, povezanega s konfliktom; je zelo zaskrbljen zaradi kršitev človekovih pravic na območju Krima, ki ga je zasedla Rusija, predvsem kar zadeva krimske Tatare; poudarja, da mora EU Ukrajini zagotoviti dodatno pomoč; ponovno poudarja, da je v celoti zavezan suverenosti, neodvisnosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter njeni svobodni in suvereni odločitvi, da bo sledila evropski poti; poziva vse strani, naj s političnim dialogom in popolnoma v skladu z mednarodnim pravom nemudoma začnejo ponovno vključevati zasedeni Krimski polotok v ukrajinski pravni sistem; podpira podaljšanje sankcij proti Rusiji, dokler ne bo v celoti izvajala sporazuma iz Minska in vrnila Krim; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Svet, naj okrepita pritisk na Rusko federacijo, da bodo imele mednarodne organizacije dostop do Krima in bodo lahko glede na nenehne hude kršitve temeljnih svoboščin in človekovih pravic na polotoku spremljale stanje na področju človekovih pravic ter vzpostavile stalne mednarodne nadzorne in na konvencijah temelječe mehanizme; poleg tega poziva k celovitemu izvajanju sporazuma iz Minska; ponovno poudarja, da so vse strani konflikta obvezane sprejeti vse izvedljive ukrepe, da civilno prebivalstvo pod svojim nadzorom zaščitijo pred učinki sovražnosti; podpira in spodbuja interaktivni dialog, ki bo potekal na 34. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice;
Jemen
49. je zelo zaskrbljen zaradi katastrofalnih humanitarnih razmer v Jemnu in v zvezi s tem poudarja posebno odgovornost Saudove Arabije; obsoja dejstvo, da so tarča tudi civilisti, ujeti v nevzdržnem položaju med vojskujočimi se stranmi, ki kršijo mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravo o človekovih pravicah; poudarja, da je novačenje in uporabo otrok v oboroženih spopadih po mednarodnem pravu o človekovih pravicah in mednarodnem humanitarnem pravu strogo prepovedano ter da novačenje otrok, mlajših od petnajst let, lahko pomeni tudi vojni zločin; poziva vse strani, naj nemudoma izpustijo te otroke; poziva vse strani, naj zmanjšajo napetost ter nemudoma sklenejo stabilno premirje, ki bo omogočilo pogajanja za politično in vključujočo rešitev konflikta; v zvezi s tem v celoti podpira prizadevanja posebnega odposlanca OZN za Jemen Ismaila Ulda Šejka Ahmeda ter izvajanje resolucije Sveta za človekove pravice št. 33/16 iz oktobra 2016, v kateri se od OZN zahteva, da sodeluje z neodvisno nacionalno preiskovalno komisijo, prav tako pa spodbuja vsa prizadevanja za neodvisno mednarodno preiskavo, s katero bi prekinili prakso nekaznovanja v Jemnu; poziva države članice, naj podprejo skupno izjavo, ki pod nizozemskim vodstvom izraža zaskrbljenost nad kršitvami in zlorabami v Jemnu ter poziva k temeljiti in nepristranski preiskavi; spodbuja visokega komisarja, naj s podajanjem kratkih informacij med sejami Svet OZN za človekove pravice redno seznanja z rezultati preiskav;
Zahodna Sahara
50. poziva k spoštovanju temeljnih pravic prebivalcev Zahodne Sahare, vključno s svobodo združevanja, izražanja in zbiranja; zahteva izpustitev vseh političnih zapornikov zahodnosaharskega ljudstva; zahteva, da se predstavnikom OZN, poslancem, neodvisnim opazovalcem, nevladnim organizacijam in medijem dovoli dostop do ozemelj Zahodne Sahare; poziva OZN, naj svoji mirovni misiji MINURSO podeli mandat za človekove pravice, kakršnega imajo njene mirovne misije drugod po svetu; podpira pravično in dokončno rešitev konflikta v Zahodni Sahari na podlagi pravice zahodnosaharskega ljudstva do samoodločbe v skladu z ustreznimi resolucijami OZN; poziva EU in države članice, naj v drugi redni splošni pregled v zvezi z Marokom vključijo vprašanje Zahodne Sahare;
o
o o
51. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic EU, varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku 71. generalne skupščine OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice in generalnemu sekretarju parlamentarne skupščine Sveta Evrope.