Dokument zasedanja
24.4.2017
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o razmerah v Venezueli
( 2017/2651(RSP) )
Javier Couso Permuy, João Ferreira, João Pimenta Lopes, Miguel Viegas, Eleonora Forenza, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Marina Albiol Guzmán, Paloma López Bermejo, Ángela Vallina, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis)
v imenu skupine GUE/NGL
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Venezueli
( 2017/2651(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 1(2) v prvem poglavju Ustanovne listine Organizacije združenih narodov iz leta 1945, kjer je določen eden od namenov OZN, in sicer razvijati prijateljske odnose med narodi, ki temeljijo na spoštovanju načel enakopravnosti in samoodločbe narodov, in izvajati druge ustrezne ukrepe za utrditev miru na svetu,
– ob upoštevanju člena 1 Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah ter člena 1 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki navajata, da imajo vsi narodi pravico do samoodločbe ter da s to pravico svobodno določajo svoj politični status in svobodno uresničujejo svoj ekonomski, socialni in kulturni razvoj,
– ob upoštevanju izjave z vrha voditeljev držav in vlad Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) ter EU z dne 27. januarja 2013, v kateri so podpisnice potrdile svojo zavezanost vsem ciljem in načelom, zapisanim v Ustanovni listini Organizacije združenih narodov, ter svojo podporo vsem prizadevanjem za ohranjanje suverene enakosti vseh držav in spoštovanje njihove ozemeljske celovitosti in politične neodvisnosti,
– ob upoštevanju razglasitve Latinske Amerike in Karibov za območje miru, kot je bilo dogovorjeno na prejšnjih vrhih CELAC,
– ob upoštevanju načela nevmešavanja iz Ustanovne listine Organizacije združenih narodov,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih iz leta 1961,
– ob upoštevanju predhodnih izjav o razmerah v Venezueli, ki so jih objavili Mercosur, Unasur ter CELAC, zlasti tistih, v katerih so zavrnili enostranske prisilne ukrepe ZDA proti Bolivarski republiki Venezueli,
– ob upoštevanju predhodnih izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Venezueli,
– ob upoštevanju svojih enajstih prehodnih resolucij o Venezueli,
– ob upoštevanju izjave vodje južnega poveljstva ZDA admirala Kurta Tidda z dne 6. aprila 2017,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je vlada Bolivarske republike Venezuele večkrat obsodila zunanje vmešavanje, destabilizacijo in kampanje dezinformacij v državi, manipuliranje z javnim mnenjem in nasilje, ki ga spodbujajo nekateri deli opozicije, zoper suverenost, neodvisnost, mir in demokratično stabilnost države ter proti venezuelskemu narodu;
B. ker se Bolivarska republika Venezuela sooča z zunanjimi in notranjimi grožnjami za njeno suverenost in mir v času, ko v državi poteka tudi izredna gospodarska vojna, ki se je v zadnjih mesecih zaradi dvigovanja cen, tihotapljenja in kopičenja blaga še zaostrila;
ker so te izredne razmere povzročile socialne, ekonomske, politične, naravne in okoljske probleme;
C. ker je decembra 2014 takratni predsednik ZDA Barack Obama oznanil zakon, ki ga je sprejel senat ZDA, o uvedbi enostranskih in ekstrateritorialnih sankcij proti venezuelskemu narodu in vladi, ki bodo veljale do leta 2019; ker je vseh 33 latinskoameriških in karibskih narodov obsodilo in zavrnilo te enostranske sankcije ZDA proti Venezueli, in ker so voditelji držav in vlad EU v Bruseljski izjavi z drugega srečanja na vrhu med EU–CELAC navedli, da so seznanjeni, da jih je omenjena skupnost zavrnila; ker se je venezuelska vlada na sankcije odzvala z razglasitvijo številnih ukrepov iz Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih;
D. ker je 9. marca 2015 takratni predsednik ZDA Barack Obama podpisal odredbo, v kateri je navedeno, da je Bolivarska republika Venezuela nenavadna in izredna grožnja za nacionalno varnost in zunanjo politiko Združenih držav Amerike;
ker ta odredba ZDA omogoča, da za obravnavo grožnje uporabijo nacionalna sredstva za nujne primere, na primer z izvajanjem sankcij proti tej državi;
E. ker se je izjava vodje južnega poveljstva ZDA admirala Kurta Tidda z dne 6. aprila 2017 interpretirala kot dejanje agresije proti Venezueli, ki je v nasprotju z doktrino regionalne kolektivne varnosti; ker je bila izjava namenjena ustvarjanju negotovosti in nestabilnosti v državi in je del intervencionistične strategije v regiji zoper progresivne vlade;
F. ker je eden izmed načinov trajne destabilizacije v Venezueli financiranje protivladnih organizacij in političnih strank z milijoni ameriških dolarjev, ki ga že več kot 12 let izvajajo agencije ZDA, kot sta Agencija Združenih držav za mednarodni razvoj in Nacionalna ustanova ZDA za demokracijo; ker je predsednik Obama prek zunanjega ministrstva ZDA odobril poseben sklad v višini 5,5 milijona USD za financiranje protivladnih skupin v Venezueli;
G. ker je Organizacija ameriških držav, zlasti njen generalni sekretar, večkrat poskušala posegati v notranje razmere v Venezueli in na kakršen koli način uzakoniti aktiviranje Medameriške demokratične listine, ki odpira možnosti za zunanje posredovanje v državi;
H. ker je to dejanje organizacije v nasprotju s pravico vseh narodov do samoodločbe in pravico, da svobodno določajo svoj politični status in svobodno uresničujejo svoj ekonomski, socialni in kulturni razvoj; ker je ta organizacija nedavno sprejela nezakonite odločitve zoper Venezuelo na nezakonitem zasedanju, ki je potekalo kljub nasprotovanju Bolivije in Haitija, čigar predstavnika sta trenutno predsednik in podpredsednik Organizacije ameriških držav;
I. ker Venezueli ni bilo dovoljeno, da prevzame začasno predsedovanje Mercosurju, z namenom, da bi jo izolirali in izgnali iz te organizacije; je seznanjen, da med EU in Mercosurjem potekajo pogajanja o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini;
J. ker je EU objavila več izjav, ki so bile namenjene vmešavanju v notranje razmere v Venezueli in vplivanju nanje;
K. ker vplivne mednarodne medijske korporacije o razmerah v Venezueli poročajo enostransko; ker se manipulira z informacijami in širi lažne novice in govorice o Venezueli, izključno zato, da bi upravičili posredovanje v državi;
L. ker je venezuelski odbor žrtev nasilja zaradi cestnih zapor in stalnih državnih udarov (Comité de Víctimas de la Guarimba y el Golpe Continuado), ki so ga ustanovile žrtve tega nasilja in njihovi sorodniki, pozval mednarodno skupnost, naj človekovih pravic ne izkorišča v politične namene in ne sodeluje z venezuelskimi političnimi akterji, ki poskušajo prikriti ali izrabiti nasilje in sovraštvo, ki pretresata Venezuelo vse od februarja 2014; ker so sorodniki žrtev pozvali, naj se odgovorne privede pred sodišče in se prekine nekaznovanje kršitev človekovih pravic v državi;
M. ker je v zadnjih 15 letih v Venezueli potekalo 20 volitev; ker je na zadnjih parlamentarnih volitvah zmagala opozicija, kar dokazuje, da je trditev o neobstoju demokracije v Venezueli popolnoma neutemeljena; ker del opozicije kljub izvedbi demokratičnih volitev vladi odreka legitimnost; ker je opozicija na zadnjih volitvah iz preračunljivosti priznala izide volitev in pozvala k spoštovanju venezuelske ustave, čeprav je temu vedno nasprotovala;
N. ker so od zadnjih volitev v državni zbor nekateri deli opozicije prispevali k destabilizaciji države, pri čemer razpoložljiva zakonodajna pooblastila uporabljajo za lastne namene; ker je bil februarja 2016 v državnem zboru z večino glasov odobren zakon o amnestiji, ki pa je neustaven in namenjen izpustitvi posameznikov, odgovornih za hudodelstva proti venezuelskemu narodu in zakoniti vladi, na primer tistih, ki so odgovorni za umor 43 navadnih državljanom med protesti s cestnimi zaporami;
O. ker je 9. januarja 2017 državni zbor sprejel neustavno odločitev, ki jo je predlagala parlamentarna opozicija, da bi delegitimizirala predsednika Nicolása Madura in njegovo vlado;
P. ker si je maja 2016 na zahtevo in pobudo predsednika Nicolása Madura odbor Unasurja začel dodatno prizadevati za spodbujanje dialoga med venezuelsko vlado in opozicijo, da bi obravnavali vprašanja, ki so bistvenega pomena za narod; ker v skupini, ki pripravlja program dialoga, sodelujejo nekdanji španski predsednik vlade José Luis Rodríguez Zapatero, nekdanji panamski predsednik Martín Torrijos, nekdanji predsednik Dominikanske republike Leonel Fernández in posebni predstavnik papeža Fračiška; ker je v zvezi s tem Organizacija združenih narodov podprla njihove pobude za spodbujanje dialoga med venezuelsko vlado in opozicijo pod okriljem Unasurja;
Q. ker je bila Bolivarska republika Venezuela s široko podporo izvoljena za članico Sveta OZN za človekove pravice; ker je Venezuela sprejela 97 % priporočil zadnjega splošnega rednega pregleda Sveta za človekove pravice iz leta 2011; ker se 80 % priporočil neposredno izvaja in se je venezuelska država zavezala, da bo izvajala tudi ostala sprejeta priporočila; ker je bila Venezuela oktobra 2014 izvoljena tudi za eno od petih nestalnih članic Varnostnega sveta OZN za obdobje 2015–2016, za kar je glasovalo 181 od 193 članic OZN; ker je Venezuela 6. in 7. novembra 2014 nastopila pred Odborom Združenih narodov proti mučenju, ki je preučil, ali država spoštuje Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju;
R. ker je Venezuela septembra 2016 gostila 17. vrh gibanja neuvrščenih in ker je prevzela predsedovanje temu gibanju po načelu rotacije;
S. ker je Venezuela peta največja svetovna izvoznica nafte in ima največje dokazane zaloge nafte ne svetu; ker bo v skladu z osnutkom proračuna za leto 2015 38 % javnih izdatkov namenjenih socialnim naložbam, ki zajemajo izobraževanje, stanovanja in urbanistični razvoj, zdravstveno varstvo, socialno varnost, kulturo, komunikacije ter znanost in tehnologijo, kar znaša 8,2 % venezuelskega BDP;
T. ker je Venezuela med letoma 2006 in 2013 na indeksu Združenih narodov o človekovem razvoju napredovala za trinajst mest, in sicer na 71. od skupno 187 mest; ker je venezuelska vlada v zadnjem desetletju socialne izdatke povečala za več kot 60,6 %; ker je danes Venezuela država z najnižjo stopnjo neenakosti v regiji;
U. ker je po podatkih Ekonomske komisije Združenih narodov za Latinsko Ameriko in Karibe (ECLAC) Venezuela znatno znižala stopnjo revščine in povečala pričakovano življenjsko dobo; ker je raven skrajne revščine leta 2015 padla na rekordno nizko raven 5,4 % v primerjavi z 21 % leta 1998; ker je Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) čestitala venezuelski vladi za znatno zmanjšanje števila podhranjenih oseb, s čimer je izpolnila enega od razvojnih ciljev tisočletja OZN;
1. ostro obsoja stalno zunanje vmešavanje ter politične, gospodarske in socialne ukrepe za destabilizacijo Bolivarske republike Venezuele;
2. poudarja, da vztrajanje pri intervencionistični strategiji proti suverenosti Bolivarske republike Venezuele nikakor ne pomaga pri ustvarjanju prostora za dialog in mir;
3. ponovno poudarja, da imajo prebivalci Venezuele pravico neodvisno in mirno odločati o svoji razvojni poti, brez zunanjega vmešavanja in pritiskov;
4. ponavlja, da v skladu z mednarodnim pravom v celoti spoštuje načelo nevmešavanja v notranje zadeve držav;
5. obsoja obtožbe o „domnevni humanitarni krizi“ v Venezueli, ki so namenjene povečevanju zunanjega vmešavanja in spodbujanju mednarodne kampanje za posredovanje v tej državi;
6. globoko obžaluje vmešavanje ZDA, Organizacije ameriških držav, Evropske unije ali posameznih držav v notranje zadeve tretjih držav; poziva k spoštovanju pravice vseh narodov do samoodločbe in pravico, da svobodno uresničujejo svoj gospodarski, socialni in kulturni razvoj;
7. obsoja nedemokratične in uporniške cilje kampanje za destabilizacijo; opozarja na imperialistične interese ZDA, da si zagotovijo dostop do venezuelskih naftnih virov, in njihov političnih cilj, da oslabijo države Bolivarske zveze za narode naše Amerike (ALBA);
8. obsoja odločitev ZDA, da še naprej izvaja sankcije proti Venezueli; zavrača odredbo, v kateri je navedeno, da Bolivarska republika Venezuela predstavlja nenavadno in izredno grožnjo za nacionalno varnost in zunanjo politiko ZDA, in zahteva njeno takojšnjo razveljavitev;
9. obsoja izjave vodje južnega poveljstva ZDA admirala Kurta Tidda z dne 6. aprila 2017, v katerih se kažejo poskusi agresije proti suvereni državi;
10. izraža nezadovoljstvo nad nedavnimi dogodki v Organizaciji ameriških držav, ki kažejo na pomanjkanje demokracije v tej organizaciji in na njeno nenehno intervencionistično vlogo proti suvereni volji narodov Latinske Amerike;
11. izraža nezadovoljstvo nad nedavnimi dogodki v Mercosurju, kjer se skuša Venezueli preprečiti, da bi prevzela predsedovanje tej organizaciji;
12. obsoja neiskrenost EU, ki človekove pravice uporablja za politične cilje, zlasti v primeru Venezuele;
13. odločno zavrača vse poskuse EU, da bi proti Venezueli in njenim prebivalcem sprejela sankcije ali druge ukrepe;
14. poudarja, da dialog s tretjimi državami nikakor ne bi smel privesti do omejevanja pravice narodov do samoodločbe;
15. obžaluje vlogo večine mednarodnih medijskih agencij pri širjenju govoric in uporabi lažnih informacij, da bi tako spodkopale legitimnost venezuelske vlade in ustvarile vzdušje nasilja; opozarja, da je svoboda obveščanja temeljna človekova pravica, in poziva mednarodne medije, naj ravnajo odgovorno ter o dogodkih poročajo pošteno, verodostojno in uravnoteženo, kar pa se trenutno ne dogaja;
16. se zaveda, da v Venezueli vlada resna gospodarska kriza; vendar ugotavlja, da je ta v večini posledica zunanjega vmešavanja, tako zaradi sankcij, sprejetih proti državi, kot zaradi padca cen nafte ter organizirane strategije notranje gospodarske destabilizacije, ki jo vodijo deli opozicije in vodilni gospodarski akterji v državi, ki nadzorujejo produkcijo in razdeljevanje blaga, zlasti hrane in zdravil; opozarja, da je ta notranja strategije privedla do pomanjkanja blaga, ki so ga še poslabšale usklajene akcije skupin, ki sodelujejo s t. i. bachaqueros, njihov namen pa je izčrpati zaloge v trgovinah, takoj ko jih napolnijo, da bi tako dvignili cene blaga, jih prodali na črnem trgu ali jih razdelili za namene ponarejanja, vse to pa je prispevalo k visoki stopnji inflacije v državi; opozarja, da so bili v podporo tem strategijam s trga sistematično odstranjeni bankovci za 100 bolivarjev, najpomembnejše bankovce v gospodarstvu, kar so potrdila odkritja več ton teh bankovcev v državah, kot sta Kolumbija in Paragvaj; opominja, da je Venezuela kljub temu ostremu napadu na gospodarstvo izpolnila svoje mednarodne obveznosti glede zunanjega dolga, obenem pa vztraja pri dodelitvi znatnega deleža svojega proračuna, skupaj več kot 70 % letnega proračuna, socialnemu razvoju;
17. ugotavlja, da venezuelske institucije spoštujejo ustavo, za razliko od stalnega nespoštovanja in izzivajočega odnosa večine v nacionalni skupščini;
18. se strinja z načeli iz razglasitve Latinske Amerike in Karibov za območje miru, ter poziva celotno mednarodno skupnost, naj v celoti spoštuje to razglasitev, kar zadeva države CELAC, vključno z zavezo, da se ne bo neposredno ali posredno vmešavala v notranje zadeve drugih držav ter da bo spoštovala načelo suverenosti držav, enakih pravic in samoodločbe narodov;
19. pozdravlja izvajanje politik na področju socialne vključenosti v Venezueli, ki temeljijo na družbeni odgovornosti in pravici, enakosti, solidarnosti in človekovih pravicah in so pomagale zmanjšati neenakost v državi, zlasti glede ukrepov za socialni razvoj in znatnega napredka pri zmanjšanju revščine ali na področju izobraževanja, vključno z izkoreninjenjem nepismenosti leta 2005 in velikim povečanjem števila študentov;
20. opozarja na pomembno vlogo Venezuele pri vzpostavitvi in krepitvi procesa sodelovanja in povezovanja v korist narodov Latinske Amerike; poudarja znatni napredek, ki je bil v ta namen dosežen na področju regionalnega povezovanja in sodelovanja; pozdravlja znatne dosežke zveze ALBA na področju zdravstva, izobraževanja, kulture in vzajemno koristnega sodelovanja;
21. priznava, da se države članice zveze ALBA-TCP zavedajo trdega dela venezuelske vlade pri spodbujanju in varovanju človekovih pravic, pravičnosti in miru ter si prizadevajo, da bi preprečile načrte za mednarodno posredovanje proti Venezueli, ki bi ogrozilo stabilnost ne le njihove sestrske države, temveč vse regije;
22. podpira pobudo, ki jo je ob podpori Zveze južnoameriških držav dal predsednik Nicolas Maduro, o dialogu med predstavniki vlade Bolivarske republike Venezuela in opozicije, ob sodelovanju nekdanjega španskega predsednika vlade Joséja Luisa Rodrígueza Zapatera, nekdanjega predsednika Dominikanske republike Leonela Fernándeza, nekdanjega panamskega predsednika Martína Torrijosa in posebnega predstavnika njegove svetosti papeža Frančiška; podpira vlogo Zveze južnoameriških držav in drugih organizacij, kot sta CELAC in ALBA, ki v ospredje tega dialoga postavljajo dobrobit vseh državljanov, mir, pravičnost, resnico, institucionalne odnose, ukrepe za krepitev gospodarstva, varstvo pravne države, zaščito demokracije in spoštovanje nacionalne suverenosti;
23. ponovno poudarja svojo solidarnost z venezuelskim prebivalstvom in njihovim bojem za zaščito bolivarskega procesa in socialnih dosežkov zadnjih let;
24. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladi Bolivarske republike Venezuele, parlamentu Mercosurja, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter latinskoameriškim regionalnim organom, vključno z Zvezo južnoameriških držav, zveza ALBA ter Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav.