Dokument zasedanja

B8-0293/2017

9.5.2017

PREDLOG RESOLUCIJE

v skladu s členom 106(2) in (3) Poslovnika

o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

(D050182 – 2017/2675(RSP) )

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalec: Bart Staes

Guillaume Balas, Lynn Boylan, Eleonora Evi, Valentinas Mazuronis, Sirpa Pietikäinen

B8-0293/2017

Resolucija Evropskega parlamenta o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

(D050182 – 2017/2675(RSP) )

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D050182),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi[1] ter zlasti členov 7(3), 9(2), 19(3) in 21(2) Uredbe,

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 27. marca 2017 in po katerem ni bilo posredovano nobeno mnenje;

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[2],

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 21. septembra 2016 in objavila 21. oktobra 2016[3],

–  ob upoštevanju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije ( COM(2017)0085 , COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov[4],

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je družba Bayer 25. marca 2011 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 nizozemskemu pristojnemu organu predložila vlogo za dajanje na trg živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo bombaž GHB119, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni; ker vloga zajema tudi dajanje na trg gensko spremenjenega bombaža GHB119 v obliki proizvodov, ki so iz njega sestavljeni ali ga vsebujejo, ter se poleg uporabe za živila in krmo uporablja kot ves drugi bombaž, v kar pa ni zajeto gojenje;

B.  ker je 21. septembra 2016 Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 21. oktobra 2016[5];

C.   ker enotni identifikator BCS-GHØØ5-8, dodeljen bombažu GHB119, kakor je opisan v vlogi, izraža beljakovino PAT, ki omogoča odpornost proti herbicidom amonijevega glufosinata, in beljakovino Cry2A, ki varuje pred nekaterimi škodljivimi vrstami metuljev; ker bi dovoljenje za uvoz tovrstnega bombaža v Unijo nedvomno pomenilo povečanje njegove pridelave v drugih delih sveta ter posledično povečano uporabo herbicidov amonijevega glufosinata;

D.  ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009[6]; ker veljavnost odobritve glufosinata poteče 31. julija 2018;

E.  ker ugotovitve neodvisnih raziskav vzbujajo zaskrbljenost zaradi velikih pomanjkljivosti v primerjalni oceni, na primer dejstvo, da se ni zdelo potrebno opraviti dodatne raziskave, kljub temu, da so bile v sestavi mnogih spojin ugotovljene statistično velike razlike; zaskrbljenost zaradi velikih pomanjkljivosti glede toksikološke ocene, na primer dejstvo, da se je upošteval le en način delovanja toksinov Bt, da se niso raziskali kombinirani učinki ter da ni bila opravljena nikakršna ocena ostankov pesticidov; ter zaskrbljenost zaradi neprepričljive ocene morebitnega vpliva na imunski sistem[7];

F.  ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju posredovale veliko kritičnih pripomb; ker se te pripombe med drugim nanašajo na: pomanjkanje podatkov o identifikaciji in količinski oceni ostankov herbicidov in metabolitov v gensko spremenjenih rastlinah in semenih, ki se uporabljajo za živila ali krmo, pomanjkljivosti v oceni o okoljskih tveganjih in načrtu za okoljski nadzor, ki se med drugim nanašajo na različna stališča o tem, ali so bili v Evropi zabeleženi divji sorodniki, ali na pomanjkanje podatkov o sposobnosti kalitve uvoženih semen ter na dejstvo, da niso bili upoštevani nezaželeni učinki; ker se nadalje v nekaterih pripombah na splošno kritizira zelo slaba podatkovna baza in natančneje dejstvo, da se je upoštevalo le zelo majhno število študij in da niso bili na primer opravljeni ustrezni testi o toksičnosti rastlinskega materiala iz bombaža GHB119 in ustrezne študije o učinkih gensko spremenjenega bombaža na zdravje ljudi in živali ter da ni štela za dopustno predložena študija o hranilnosti[8];

G.  ker EFSA kljub navedenim pomislekom ni menila, da je potreben nadzor po tem, ko so živila ali krma, pridobljena iz koruze GHB119, že na trgu;

H.  ker po glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 27. marca 2017, ni bilo posredovano nikakršno mnenje; ker je 15 držav članic glasovalo proti, za pa je glasovalo samo 11 držav članic, ki predstavljajo le 38,69 % prebivalcev Unije, dve državi članici pa sta se vzdržali;

I.  ker je Komisija v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme, in v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 obžalovala dejstvo, da od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 odločbe o odobritvi sprejema brez podpore mnenja odbora držav članic in da je vrnitev dosjeja Komisiji v končno odločanje, ki naj bi bila kvečjemu izjema v postopku kot celoti, postala pravilo pri odločanju o odobritvi gensko spremenjenih živil in krme; ker je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso že večkrat označil za nedemokratično[9];

J.  ker je Parlament 28. oktobra 2015 pri prvi obravnavi zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 in Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

K.  ker je že v uvodni izjavi 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, jasno določeno: „Z namenom poiskati uravnotežene rešitve bo Komisija pri razmišljanju o sprejetju drugih osnutkov izvedbenih aktov na posebej občutljivih področjih, kot so davki, zdravje potrošnikov, varnost hrane in zaščita okolja, v največji možni meri ravnala tako, da ne bo nasprotovala prevladujočemu stališču, ki se morda v odboru za pritožbe pojavi v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta.“[10];

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila iz Uredbe (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da izvedbeni sklep Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je – v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002[11] – dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali, okolja in interesov potrošnikov v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler postopek za odobritev ne bo spremenjen tako, da se odpravijo pomanjkljivosti v sedanjem postopku, ki se je izkazal za neustreznega;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.