Plenarno zasedanje
15.5.2017
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o strategiji EU za Sirijo
( 2017/2654(RSP) )
Victor Boştinaru, Elena Valenciano, Knut Fleckenstein, Neena Gill
v imenu skupine S&D
Resolucija Evropskega parlamenta o strategiji EU za Sirijo
( 2017/2654(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji,
– ob upoštevanju skupnega sporočila podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisije z dne 14. marca 2017 z naslovom „Elementi strategije EU za Sirijo“ ter ob upoštevanju sklepov Sveta o Siriji z dne 3. aprila 2017, ki skupaj predstavljata novo strategijo EU za Sirijo,
– ob upoštevanju konference 4. in 5. aprila 2017 o konfliktu v Siriji in njegovem vplivu na regijo, ki je potekala pod pokroviteljstvom EU, ter z njo povezano izjavo sopredsedujočih,
– ob upoštevanju izjave podpredsednice/visoke predstavnice v imenu EU z dne 6. aprila 2017 o domnevnem kemičnem napadu na Idlib v Siriji,
– ob upoštevanju ženevskega sporočila z dne 30. junija 2012 in resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 2254 (2015),
– ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 (2000) z dne 31. oktobra 2000 o ženskah, miru in varnosti,
– ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine Združenih narodov št. 71/248 z dne 19. decembra 2016 o mednarodnem, nepristranskem in neodvisnem mehanizmu za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, ki so bila zagrešena v Sirski arabski republiki od marca 2011,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je EU večkrat ponovila, da za konflikt v Siriji ni vojaške rešitve in da se lahko nesprejemljivo trpljenje sirskega ljudstva konča le z vključujočo tranzicijo, ki jo bo vodila Sirija;
B. ker je predsednik Jean-Claude Juncker v svojem govoru o stanju Unije septembra 2016 omenil potrebo po strategiji EU za Sirijo; ker je Parlament oktobra podpredsednico/visoko predstavnico Federico Mogherini pozval, naj zagotovi, da bo cilj nove strategije za Sirijo spodbujanje politične rešitve v Siriji, vključno z orodji za spremljanje in izvrševanje za boljše izpolnjevanje zahtev, dogovorjenih v okviru mednarodne podporne skupine za Sirijo (ISSG);
C. ker je cilj strategije EU za Sirijo opredeliti, kako ima lahko EU vidnejšo in učinkovitejšo vlogo pri prispevanju k trajni politični rešitvi v Siriji znotraj obstoječega okvira, dogovorjenega v Združenih narodih, in podpre obnovo po dogovoru, ko se bo začela verodostojna politična tranzicija; ker bi se morala prizadevanja za spravo začeti čim prej, pri čemer bi jih morala EU podpreti, da bi zagotovila dolgoročno stabilnost, čeprav je jasno, da se lahko obnova začne šele po političnem dogovoru; ker so v zvezi s tem ključni tako iskanje resnice, spodbujanje odgovornosti in tranzicijska pravičnost kot amnestija;
D. ker se premirje, ki je začelo veljati 30. decembra 2016, ne spoštuje, pri čemer je prišlo do več kršitev in večjih incidentov, kot sta kemični napad v Kan Šejkunu, ki ga je domnevno zagrešil režim, in bombni napad na avtobuse z evakuiranci iz obleganih mest v bližini Alepa; ker so bili številni civilisti, tudi otroci, tarče in še naprej trpijo v tej brutalni državljanski vojni;
E. ker niti mirovna pogajanja s posredovanjem Združenih narodov v Ženevi niti z njimi povezana pogajanja v Astani do zdaj niso prinesla oprijemljivih rezultatov; ker so predstavniki sirske opozicije preklicali svojo udeležbo v zadnjem krogu pogovorov v Astani v znak protesta zoper nadaljevanje zračnih napadov na območjih v rokah upornikov in sodelovanje Irana; ker so Rusija, Turčija in Iran podpisali memorandum o ustanovitvi območij za umiritev razmer v Siriji, ki ga sirska opozicija ni podprla;
F. ker je EU dokazala svojo zavezanost pomagati ublažiti humanitarne posledice konflikta; ker je bil na konferenci z naslovom „Podpiranje prihodnosti Sirije in širše regije“ v Bruslju sprejet dogovor o celovitem pristopu k obravnavanju krize v Siriji z dodatno finančno pomočjo kot odziv na humanitarne razmere; ker razmere v državi ostajajo kritične, saj v Siriji potrebuje pomoč več kot 13,5 milijona ljudi v Siriji, pri čemer jih 4,7 milijona živi na obleganih in težko dostopnih območjih, 6,3 milijona pa jih je notranje razseljenih;
1. pozdravlja strategijo EU za Sirijo in rezultat konference v Bruslju, na kateri so bile zagotovljene zaveze v višini 5,6 milijarde EUR, vključno z 1,3 milijarde EUR , ki jih bo prispevala EU, ki je največja donatorka v krizi; poziva vse udeležence, naj v celoti izpolnijo svoje zaveze in v prihodnosti ohranijo svojo podporo;
2. je trdno prepričan, da mora EU dejavneje sodelovati in zagotoviti svojo pomembno finančno pomoč po konfliktu, da bi imela pomembno vlogo pri prizadevanjih za pogajanja v okviru obstoječega okvira, dogovorjenega v Združenih narodih, in zagotovila politično tranzicijo, pri čemer bi razvila prepoznavno politiko, katere cilj bo tesnejše sodelovanje strani in okrepitev prizadevanj na področjih, na katerih lahko ima Unija dodano vrednost;
3. podpira enotnost, suverenost, ozemeljsko celovitost in neodvisnost sirske države ter si želi demokratično prihodnost za sirsko prebivalstvo; ceni tekoča prizadevanja podpredsednice/visoke predstavnice za pomoč ključnim akterjem v regiji z namenom zagotoviti politično tranzicijo, spravo po konfliktu in obnovo; ponovno poudarja svoje mnenje, da je edini način za doseganje miru v državi politični proces, ki ga bo vodila Sirija in bo zagotovil svobodne in poštene volitve, ki jih bodo omogočili in spremljali Združeni narodi in bodo temeljile na novi ustavi;
4. poziva vse strani, naj spoštujejo premirje, nemudoma prenehajo z napadi na civiliste in se vzdržijo kakršnih koli dejanj, ki bi lahko negativno vplivala na prizadevanja za mir;
5. najostreje obsoja grozodejstva in vsesplošne kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki jih je zakrivil režim s podporo Rusije in milic, ki jih podpira Iran, pa tudi kršitve človekovih pravic in mednarodnega prava, ki so jih storile nedržavne oborožene skupine, zlasti ISIS/Daiš in druge džihadistične skupine; ponovno poudarja svoj poziv Varnostnemu svetu Združenih narodov, naj te vojne zločine preda Mednarodnemu kazenskemu sodišču, in poudarja svoje mnenje, da morajo vsi, ki so krivi za kršitve mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic, zanje odgovarjati; spodbuja vse države, naj v boju proti nekaznovanju izvajajo načelo splošne sodne pristojnosti, in pozdravlja ukrepe, ki so jih za to sprejele številne države članice EU;
6. brezpogojno obsoja vse kemične napade, med drugim zadnji napad v Kan Šejkunu, in poudarja potrebo po temeljiti in nepristranski preiskavi ter odgovornosti; pozdravlja odločitev Generalne skupščine Združenih narodov, da vzpostavi mednarodni, nepristranski in neodvisen mehanizem za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, ki so bila zagrešena v Siriji od marca 2011; vendar obžaluje, da Varnostni svet Združenih narodov zaradi veta Rusije ni sprejel resolucije, s katero bi obsodil kemični napad v Kan Šejkunu; poudarja, da mora Sirija izpolnjevati priporočila misije Organizacije za prepoved kemičnega orožja za ugotavljanje dejstev in skupnega preiskovalnega mehanizma Organizacije za prepoved kemičnega orožja Združenih narodov, tako da zagotovi takojšen in neomejen dostop do vseh lokacij ter prizna pravico do njihovega pregleda;
7. poziva Rusko federacijo in Islamsko republiko Iran, naj izkoristita svoj vpliv na sirski režim, da bi sprejel in si dejavno prizadeval za razumen kompromis, s katerim bi se končala državljanska vojna in tlakovala pot za vključujočo in resnično tranzicijo; poziva EU in njene države članice, naj še naprej podpirajo zmerno opozicijo, pri čemer naj opredelijo in osamijo radikalizirane dejavnike ter spodbujajo spravo; spodbuja člane Visokega pogajalskega odbora, naj še naprej sodelujejo v pogovorih v Ženevi, katerih posredniki so Združeni narodi;
8. je seznanjen z nedavnim memorandumom o ustanovitvi območij za umiritev razmer v Sirij in podpira namero, da se okrepi premirje, ustavijo preleti letalskih sil režima nad območji za umiritev razmer ter ustvarijo pogoji za humanitarni dostop, zdravstveno pomoč, vračanje razseljenih civilistov na njihove domove in obnovo poškodovane infrastrukture; vendar poudarja pomisleke opozicije, da bi lahko ta dogovor vodil k ustanovitvi območij vpliva in razdelitvi Sirije; poudarja, kako pomembno je odpraviti vse nejasnosti glede skupin, ki jih premirje ne zajema, in vse strani, vključno s Turčijo, poziva, naj zagotovijo, da memorandum ne bo olajšal napadov na sile, ki so zaveznice zmerne opozicije, ali na tiste, ki se borijo na strani mednarodne koalicije proti ISIS/Daišu; poudarja, da je treba zagotoviti mednarodno spremljanje izvajanja, in podpira večjo vključenost Združenih narodov, med drugim na področju spremljanja humanitarnega dostopa;
9. meni, da bi morala strategija EU proučiti tudi vidike, ki zadevajo boj proti ISIS/Daišu in drugim terorističnim organizacijam s seznama Združenih narodov, ter poudariti in se osredotočiti na politične in družbenoekonomske temeljne vzroke, ki so olajšali širjenje terorizma, ter opredeliti konkretne ukrepe za njihovo preprečevanje; meni tudi, da bi bilo treba pripraviti načine za prispevanje k ohranitvi večetničnega in večverskega značaja sirske družbe;
10. ponovno opozarja, da so ključnega pomena zgodnje oblikovanje ukrepov za krepitev zaupanja, vključno s povsem neoviranim humanitarnim dostopom v celotni Siriji, zagotovitev osnovnih javnih storitev (električne energije, vode, zdravstvenega varstva), konec vseh obleganj mest ter izpustitev zapornikov in talcev; pozdravlja sporazum med sirsko vlado in uporniškimi skupinami, ki omogoča evakuacijo štirih obleganih mest; poziva vse strani, naj podprejo in olajšajo sprejetje celovitega sporazuma o ukrepih za krepitev zaupanja;
11. izraža zadovoljstvo, da je bila vloga civilne družbe, med drugim organizacij žensk, prepoznana kot ključni del trajne rešitve; ponovno opozarja, da mora EU v skladu s celovitim pristopom k izvajanju resolucij Varnostnega Sveta Združenih narodov št. 1325 in 1820 o ženskah, miru in varnosti na ravni EU spodbujati in olajšati ustrezno sodelovanje civilne družbe in žensk ali posvetovanje z njimi v mirovnem procesu; vztraja, da morajo biti človekove pravice žensk vidne v novi ustavi Sirije;
12. z obžalovanjem ugotavlja, da je uničujoč državljanski spor državo vrnil več desetletij v preteklost, kar zadeva družbeni in gospodarski razvoj, ter več milijonov ljudi prisilil v brezposelnost in revščino, ki s sabo prinašata veliko uničenje zdravstvenih in izobraževalnih storitev ter obsežno razselitev Sircev in beg možganov; zato izpostavlja, da je pomembno povečati nehumanitarno pomoč, ki je namenjena krepitvi odpornosti ljudi v Siriji in ponovnemu zagonu gospodarstva; meni tudi, da bi bilo treba čim prej po koncu konflikta zagotoviti spodbude za usposobljene sirske begunce, da bi se vrnili in prispevali k prizadevanjem za obnovo;
13. v celoti podpira cilj pobude, da v Siriji in regiji ne bi bilo izgubljene generacije otrok, ter poziva k dodatnim prizadevanjem za izpolnitev cilja, da bi se vsi otroci begunci in ranljivi otroci v gostiteljskih skupnostih vključili v kakovostno izobraževanje z enakim dostopom za deklice in dečke; poudarja, da je treba prepoznati pogosto neformalno izobraževanje v begunskih taboriščih in podpreti psihološko rehabilitacijo teh travmatiziranih otrok;
14. meni, da mora EU začeti pripravljati konkreten načrt za svojo vključitev v obnovo Sirije, ki bo usmerjen k vključujočim in skupnim prizadevanjem s ključnimi mednarodnimi organizacijami in finančnimi institucijami ter regionalnimi in lokalnimi akterji; v zvezi s tem podpira politični dialog, ki ga podpredsednica/visoka predstavnica vodi s ključnimi akterji iz regije v okviru regionalne pobude EU za prihodnost Sirije; vendar poudarja, kako pomembno je, da je proces obnove po konfliktu v rokah Sircev samih;
15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic EU, Združenim narodom, članom mednarodne podporne skupine za Sirijo in vsem stranem, udeleženim v konfliktu.