Dokument zasedanja
15.5.2017
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o uresničevanju dvodržavne rešitve na Bližnjem vzhodu
( 2016/2998(RSP) )
Tamás Meszerics, Margrete Auken, Ernest Urtasun, Klaus Buchner, Florent Marcellesi, Bart Staes, Jordi Solé, Pascal Durand
v imenu skupine Verts/ALE
Laura Agea, Rosa D’Amato, Ignazio Corrao, Fabio Massimo Castaldo
Resolucija Evropskega parlamenta o uresničevanju dvodržavne rešitve na Bližnjem vzhodu
( 2016/2998(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o konfliktu med Izraelom in Palestino,
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu, tudi tistih z dne 18. januarja 2016,
– ob upoštevanju smernic EU o mednarodnem humanitarnem pravu,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini o razmerah v Izraelu in Palestini,
– ob upoštevanju odločitve švedske vlade, ki je 30. oktobra 2014 priznala Palestino kot državo, s čimer se je pridružila 136 drugim državam, tudi osmim državam članicam EU, Islandiji in Vatikanu, ki so priznale Palestino,
– ob upoštevanju sporočila EU o označevanju proizvodov iz zasedenih palestinskih ozemelj, objavljenega novembra 2015,
– ob upoštevanju šestmesečnega poročila o rušitvah in zasegih objektov, ki jih je financirala EU, na območju C med septembrom 2016 in februarjem 2017, ki ga je 5. aprila 2017 objavila ESZD,
– ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta o izraelsko-palestinskem konfliktu, zlasti resolucije št. 2334, sprejete 26. decembra 2016,
– ob upoštevanju konvencij OZN o človekovih pravicah in pogodb mednarodnega humanitarnega prava, katerih pogodbenice kot države so Izrael, Palestina in države članice EU,
– ob upoštevanju arabske mirovne pobude, ki jo je marca 2002 sprejel svet Arabske lige,
– ob upoštevanju študije Evropskega parlamenta z dne 25. junija 2015 z naslovom Zasedba/priključitev ozemlja: spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic ter dosledna politika EU,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je še vedno zelo malo možnosti za konstruktivno nadaljevanje pogajanj za celovito rešitev spora med Izraelom in Palestino v okviru tako imenovanega mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, čeprav je novo vodstvo ZDA sprejelo predhodne diplomatske ukrepe;
B. ker glede na anketo, ki sta jo februarja 2017 izvedla palestinski center za politična vprašanja in raziskave in center za mirovne raziskave Tami Steinmetz, rešitev z dvema državama ostaja rešitev, ki so ji Palestinci in Izraelci bolj naklonjeni, pri čemer zgolj manjšina na obeh straneh podpira rešitev z dvema narodoma v eni državi;
C. ker je v letnem poročilu organizacije Amnesty International za 2016/2017 navedeno: „V tem letu so Palestinci proti Izraelcem na Zahodnem bregu in v Izraelu zagrešili napade z noži, namerne prometne nesreče, streljanje in druge napade. V teh napadih, ki so jih večinoma zagrešili Palestinci, ki niso povezani z oboroženimi skupinami, je bilo ubitih 16 Izraelcev in en tuji državljan, večinoma civilisti. Izraelske sile so v tem letu ubile 110 Palestincev in dva tuja državljana. Nekateri so bili ubiti nezakonito, saj niso pomenili življenjske grožnje. Palestinske oborožene skupine v Gazi so redno in vsesplošno obstreljevale Izrael z raketami in minometalci, pri tem pa niso povzročile smrti ali resnih poškodb. Izraelske sile so se odzvale z zračnimi napadi in topniškim obstreljevanjem, pri čemer so v Gazi umrli trije palestinski civilisti, tudi dva otroka“;
D. ker so po podatkih Urada OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (OCHA) v letu 2017 doslej izraelske sile na zasedenih palestinskih ozemljih ubile 16 Palestincev in jih ranile 525, Palestinci pa so na teh ozemljih in v Izraelu ubili 5 Izraelcev in jih v povprečju ranili 7 vsaka dva tedna;
E. ker je od začetka leta izraelska vlada napovedala ustanovitev nove nezakonite naselbine in je zgradila približno 6000 dodatnih stanovanjskih enot v obstoječih naselbinah, tudi na lokacijah v Vzhodnem Jeruzalemu, ki so vedno znova označene s tako imenovanimi rdečimi črtami EU; ker je kneset 6. februarja 2017 sprejel zakon o regularizaciji, s katerim je dejansko odobril zaseg zasebnih palestinskih zemljišč za ustanovitev in širitev postojank in naselbin; ker organizacije civilne družbe svarijo pred načrti za dodatnih 15.000 stanovanjskih enot v Vzhodnem Jeruzalemu, kar vključuje Givat Hamatos;
F. ker se palestinsko prebivalstvo na Zahodnem bregu sooča z očitnimi kršitvami pravic, kar vključuje nasilje naseljencev in obsežne omejitve prostega gibanja in dostopa do osnovnih storitev (vključno z vodo); ker je trenutno v izraelskih zaporih zaprtih 6300 Palestincev – med njimi 300 otrok, 61 žensk in 536 upravnih pripornikov; ker od 17. aprila 2017 poteka množična gladovna stavka palestinskih zapornikov, s katero si prizadevajo za svoje temeljne pravice;
G. ker je po podatkih urada predstavnika EU v Palestini v zadnjih mesecih na območju C in v Vzhodnem Jeruzalemu prišlo do več rušitev palestinskih objektov, ki so jih opravile izraelske oblasti, kot kadar koli prej, med njimi 440 objektov v palestinski lasti, kar je povzročilo razselitev 1628 prebivalcev, med njimi 772 otrok, in je negativno vplivalo na še 7216 Palestincev; ker je urad EU poročal o izjemnem povečanju števila rušitev objektov, ki jih je financirala EU ali njene države članice, in sicer leta 2016 skupaj 182 poslopij v vrednosti 557.378 EUR; ker se za ta rušenja ni zahtevalo nadomestilo;
H. ker nadaljnja blokada Gaze uničujoče vpliva na 1,8 milijona njenih prebivalcev, kar po mnenju Mednarodnega odbora Rdečega križa pomeni „kolektivno kazen, ki jasno krši obveznosti Izraela v okviru mednarodnega humanitarnega prava“;
I. ker prizadevanja za palestinsko spravo niso dosegla oprijemljivega napredka; ker Palestinska oblast ne more izvajati svoje pristojnosti v Gazi; ker palestinsko vodstvo še vedno pestijo notranji boji za prevlado; ker se Palestinska oblast sooča z vedno številčnejšimi obtožbami pokroviteljstva, avtoritarizma, aretacij kritikov in korupcije;
J. ker je skupnost donatorjev od sporazumov iz Osla iz leta 1993 vložila več kot 23 milijard EUR v pomoč za mir in razvoj v Palestini; ker so se v istem obdobju postopoma povečevale stopnje neenakosti, brezposelnosti in revščine med Palestinci;
K. ker je ocena o sodelovanju EU z zasedenim palestinskim ozemljem, ki je bila po naročilu Komisije opravljena maja 2014, pokazala, da obstoječe paradigme sodelovanja ni mogoče širiti, dokler vzporedno ne bo obstajala tudi politična strategija EU za obravnavo ovir, ki jih predstavljajo izraelska zasedba in politike naseljevanja ter politična razdelitev Zahodnega brega in Gaze;
L. ker imajo tretje države, tudi države članice EU, po mednarodnem pravu dolžnost, da ne spodbujajo gradnje naselbin ali pomagajo pri tem ter da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo gradnjo novih naselbin in pripomorejo h končanju takšne nezakonite prakse;
1. je trdno prepričan, da je edina trajna rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu tista z dvema državama, Izraelom in Palestino, ki bi sobivali v miru znotraj varnih in priznanih meja na podlagi zelene črte iz leta 1967, pri čemer bi bil Jeruzalem glavno mesto obeh držav;
2. meni, da nadaljnje utrjevanje trenutne stvarnosti z eno državo neenakih pravic, nenehne zasedbe in pritajene priključitve Zahodnega brega, pa tudi izginjajoči obeti za palestinsko državnost, zahtevajo ponovni premislek o politiki EU do tega konflikta;
3. ponovno poudarja, da so nenasilna sredstva edini način za doseganje miru med Izraelci in Palestinci; obsoja vsa dejanja nasilja proti civilistom, tudi terorizem, pa tudi vsa dejanja provokacije, hujskanja in uničevanja na obeh straneh;
4. obsoja stalno širjenje izraelskih naselbin, ki pomeni grobo kršitev mednarodnega humanitarnega prava, podžiga zamero in brezup Palestincev ter je največja ovira za izvedljivost rešitve z dvema državama in obete zanjo;
5. poudarja odločenost mednarodne skupnosti, ki jo je decembra 2016 ponovno izrazil Varnostni svet OZN, da ne bo priznala nobene spremembe meja iz leta 1967, tudi glede Jeruzalema, razen tistih, o katerih se bosta strani sporazumeli s pogajanji; poziva izraelske oblasti, naj nemudoma prenehajo z izvajanjem svoje politike naseljevanja in vrnejo zadeve v prejšnje stanje; zavrača izraelsko vladno politiko tako imenovane zadržanosti pri gradnji naselbin in poziva EU, naj ostane neomajna pri tem vprašanju;
6. izraža resno zaskrbljenost zaradi izraelskega izkoriščanja palestinskih naravnih virov in razširjenosti prisilnega preseljevanja, zlasti na območju C, kar je huda kršitev ženevskih konvencij; poziva izraelske oblasti, naj v celoti spoštujejo pravice palestinskih prebivalcev na območju C, tudi beduinov, in nemudoma prekličejo načrte za njihovo prisilno preselitev ter sklepe o rušenju ter izselitvi zanje, tudi v skupnostih Kan Al Ahmar in Susja;
7. poziva EU, naj izpolni svoje svetovne obveznosti ter prevzame odločno in celovito mirovno pobudo za to regijo; poudarja, da bi se morala ta nova politika EU osredotočiti na ohranjanje dolgoročne izvedljivosti rešitve z dvema državama;
8. poziva institucije EU in države članice, naj izvršujejo svoje pravne obveze glede nepriznavanja in, v skladu z resolucijo št. 2334 Varnostnega sveta OZN, na ravni EU izvajajo učinkovito in celostno politiko razlikovanja med Izraelom in njegovimi naselbinami, ki naj temelji na strogem spoštovanju mednarodnega prava in načel Unije;
9. spodbuja Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico, naj v okviru trdnejše politike EU do izraelskih naselbin, sprejmeta naslednje ukrepe:
a. poostrita javno diplomacijo kot odziv na dejavnosti naseljevanja in jasno sporočita, da ta politika izvira iz globokih vezi med EU in Izraelom in da temelji na pravni nujnosti;
b. opravita pregled celotnega obsega odnosov med EU in Izraelom, da bi zagotovili, da se bo politika EU glede razlikovanja dejansko uporabljala na vseh ravneh dvostranskih odnosov;
c. vzpostavita stabilen mehanizem EU za spremljanje in skladnost v zvezi s trgovino, ki izvira iz naselbin, in naj letno poročata o izvajanju smernic EU glede označevanja proizvodov iz naselbin; poziva Komisijo, naj v primeru neupoštevanja začne postopke za ugotavljanje kršitev;
d. na ravni EU ponovita poslovno svetovanje držav članic in posvarita zasebni sektor o pravnih in ekonomskih tveganjih dejavnosti, ki koristijo naselbinam;
e. oblikujeta smernice za finančno sodelovanje med evropskimi in izraelskimi subjekti, s katerimi bi zagotovili, da investicijski skladi ali banke EU ne bodo podpirali podjetij ali skladov, ki delujejo v naselbinah;
f. odklonita sprejemljivost pravnih dokumentov, izdanih v izraelskih naselbinah, npr. dokumentov o lastništvu ali šolskih diplom;
g. ponovno preučita odnose med EU in Izraelom v skladu s členom 2 pridružitvenega sporazuma;
h. zagotovita, da bo poglobitev odnosov med EU in Izraelom še naprej odvisna od zavezanosti rešitvi z dvema državama in da bodo prihodnje prednostne naloge o partnerstvu med EU in Izraelom vključevale ozemeljsko določbo;
10. poziva vse države članice, naj brezpogojno priznajo palestinsko državo; je trdno prepričan, da bi priznanje na ravni EU popravilo obete za mir in spodbudilo prizadevanja, tudi izraelske civilne družbe, za zagotovitev rešitve z dvema državama;
11. obžaluje, da imenovanje posebnega predstavnika EU na Bližnjem vzhodu s strani podpredsednice/visoke predstavnice doslej ni zagotovilo oprijemljivega izboljšanja diplomatskih prizadevanj in prepoznavnosti EU, in zato meni, da je treba temeljito pregledati ta mandat;
12. izraža razburjenost zaradi naraščajočega uničevanja in zaseganja humanitarne pomoči na območju C; obžaluje pomanjkanje odločnosti ESZD in Komisije, kot je izpostavilo Računsko sodišče, pri zahtevkih za odškodnino in zagotovila o neponovitvi, naslovljenih na izraelske oblasti; pričakuje, da bo Komisija ustreznik teh izgub odštela od dvostranske pomoči EU Izraelu; vztraja, da je bistveno, da Komisija vzdržuje najstrožje standarde preglednosti in odgovornosti v zvezi s svojo dvostransko pomočjo v Palestini in zagotovi, da se bodo vse obtožbe nezakonitega financiranja ustrezno preiskale;
13. pozdravlja podporo EU skupnostim, ki jim grozi prisilna preselitev, in poziva k nadaljnjim naložbam na območju C; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo takšna pomoč zagotovila tako, da se bo odpravila razdrobljenost, v celoti vključila politična razsežnost okupacije in dejansko podprla palestinska samoodločba; v zvezi s tem poudarja ključni pomen zagotovitve palestinskega dostopa do območja C za gospodarsko okrevanje in trajnostno rast;
14. poziva izraelske oblasti, naj nemudoma, brezpogojno in v celoti odpravijo nezakonito blokado območja Gaze; obžaluje trajajoče omejitve, ki jih Izrael določa za vnos gradbenega materiala v Gazo;
15. izraža zaskrbljenost zaradi poročil o vse slabših razmerah za nevladne organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic, in napredne sile, tako v Izraelu kot Palestini, in zaradi vse pogostejših poskusov oblasti, da zatrejo drugačna in neodvisna mnenja; poziva delegacijo EU in diplomatske misije držav članic, naj še naprej sodelujejo z oblastmi in se sistematično srečujejo z zagovorniki človekovih pravic in miru in jih podpirajo, saj bo brez njih težko doseči rešitev z dvema državama;
16. poudarja edinstveno možnost palestinske arabske skupnosti v Izraelu, da bi imela ključno vlogo pri uresničitvi trajnega miru med Izraelci in Palestinci; poziva k prenehanju diskriminacije palestinskih arabskih državljanov Izraela; izraža globoko zaskrbljenost zaradi predloga zakona o nacionalni državi, ki je le še en del nedavno sprejete diskriminatorne zakonodaje, in poziva člane kneseta, da nasprotujejo njegovi uzakonitvi; poziva ESZD in Komisijo, naj znatno povečata podporo manjšinam v Izraelu in sodelovanje z njimi, podpreta pa naj tudi njihova prizadevanja za zagotovitev enakih pravic ter za boljšo politično, gospodarsko in socialno zastopanost;
17. obžaluje trajajočo palestinsko neenotnost in poziva vse palestinske sile, naj si začnejo ponovno prizadevati za spravo, zlasti z izvedbo predsedniških in parlamentarnih volitev, za katere je bil že skrajni čas, po vsej Palestini; poziva izraelske oblasti, naj izpustijo vse člane palestinskega zakonodajnega sveta, ki so v administrativnem priporu, pa tudi vse ostale Palestince, ki so v administrativnem priporu brez uradne obtožnice; izraža globoko zaskrbljenost zaradi potekajoče gladovne stavke palestinskih zapornikov in poziva izraelske oblasti, naj spoštujejo njihove temeljne pravice kot zapornikov; poziva EU, naj sprejme inovativne ukrepe za spodbujanje sprave;
18. kot znak trdne zavezanosti rešitvi z dvema državama sklene sklicati izredno sejo svoje konference predsednikov v Jeruzalemu junija 2017 in vzpostaviti skupino za spremljanje, ki bo ocenila izvajanje politike EU glede razlikovanja;
19. opozarja na svojo odločitev, da začne pobudo Parlamentarci za mir, katere namen je združiti evropske, izraelske in palestinske parlamentarce, da bi dosegli napredek pri agendi za mir in dopolnili diplomatska prizadevanja EU;
20. izraža ogorčenje, ker izraelske oblasti nenehno in neupravičeno ovirajo obiske uradnih organov Evropskega parlamenta v Gazi;
21. namerava v Gazo/Palestino in v Izrael poslati ad hoc delegacijo, ki bo ocenila razmere na terenu glede uničenja projektov, financiranih z denarjem EU, v coni C in Gazi ter možnosti za revidirano politiko EU do tega konflikta;
22. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, četverici, izraelski vladi, knesetu, predsedniku Palestinske oblasti, palestinskemu zakonodajnemu svetu in organom evro-sredozemske parlamentarne skupščine.