Dokument zasedanja
15.5.2017
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o uresničevanju dvodržavne rešitve na Bližnjem vzhodu
( 2016/2998(RSP) )
Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Patrick Le Hyaric, Martina Anderson, Younous Omarjee, Marie-Christine Vergiat, Josu Juaristi Abaunz, Paloma López Bermejo, Merja Kyllönen, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Maria Lidia Senra Rodríguez, Ángela Vallina, Marina Albiol Guzmán, Eleonora Forenza, Barbara Spinelli, João Ferreira, João Pimenta Lopes, Miguel Viegas, Sofia Sakorafa, Miguel Urbán Crespo, Rina Ronja Kari, Javier Couso Permuy, Malin Björk, Xabier Benito Ziluaga, Lola Sánchez Caldentey, Estefanía Torres Martínez, Tania González Peñas, Lynn Boylan, Matt Carthy, Liadh Ní Riada, Kostadinka Kuneva, Martina Michels
v imenu skupine GUE/NGL
Resolucija Evropskega parlamenta o uresničevanju dvodržavne rešitve na Bližnjem vzhodu
( 2016/2998(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o palestinsko-izraelskem konfliktu,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 194 in resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 242 (1967), št. 252 (1968), št. 338 (1972), št. 476 (1980), št. 478 (1980), št. 1860 (2009) in št. 2334 (2016),
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 67/19,
– ob upoštevanju konvencij ZN o človekovih pravicah, ki sta jih podpisala Izrael in Palestina,
– ob upoštevanju resolucije Sveta ZN za človekove pravice A/HRC/29/L.35 o zagotavljanju odgovornosti in sojenja za vse kršitve mednarodnega prava na zasedenem palestinskem ozemlju, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, ki je bila sprejeta 3. julija 2015 ob soglasni podpori EU,
– ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,
– ob upoštevanju Četrte ženevske konvencije,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki jo je generalna skupščina ZN sprejela v obliki resolucije št. 39/46 z dne 10. decembra 1984,
– ob upoštevanju sporazumov iz Osla (deklaracija o načelih o začasnih samoupravnih sporazumih) z dne 13. septembra 1993,
– ob upoštevanju Pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, zlasti člena 2,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu, zlasti z dne 18. januarja 2016,
– ob upoštevanju resolucije Unesca o zasedeni Palestini iz maja 2017,
– ob upoštevanju poročila ZN o praksi Izraela do Palestincev in vprašanju apartheida iz marca 2016,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini o razmerah v Izraelu in Palestini,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker Izrael 50 let po vojni leta 1967 še vedno zaseda Palestino, kar pomeni kršitev mednarodnega prava ter vseh ustreznih resolucij varnostnega sveta in generalne skupščine ZN, in ker država Palestina z mejami iz leta 1967 ter vzhodnim Jeruzalemom kot glavnim mestom še vedno ni polnopravna članica ZN v skladu z resolucijo ZN iz leta 1948;
B. ker je Parlament večkrat izrazil močno podporo dvodržavni rešitvi, z državo Izrael in sosednjo neodvisno, suvereno, svobodno in uspešno delujočo palestinsko državo z glavnim mestom vzhodni Jeruzalem in mejami iz leta 1967, ki bi sobivali v miru;
C. ker politika izraelske vlade vodi v nadaljnje zmanjševanje in popolno uničenje možnosti za dvodržavno rešitev, ki jo določajo vse ustrezne resolucije ZN, pa tudi ustrezni sklepi Sveta EU;
D. ker je status Jeruzalema še vedno ključno vprašanje v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu; ker EU ter mednarodna skupnost nikoli nista sprejeli enostranske priključitve vzhodnega Jeruzalema k Izraelu; ker Palestinci, ki živijo v vzhodnem Jeruzalemu, še vedno nimajo zajamčenega statusa stalnega prebivališča; dogajajo se jim zaplembe zemljišč in doživljajo sistemsko diskriminacijo pri dostopu do javnih storitev, urbanizma in gradenj ter pri dostopu do verskih krajev, saj je namen politike izraelske vlade spremeniti demografsko sestavo območja;
E. ker se palestinsko prebivalstvo na Zahodnem bregu, zlasti na območju C in v vzhodnem Jeruzalemu, sooča z očitnimi kršitvami pravic, vključno z nasiljem naseljencev, preusmerjanjem vode, obsežnimi omejitvami svobodnega gibanja, uničevanjem domov in prisilnimi izselitvami; ker prisilna preselitev prebivalcev zasedenega ozemlja pomeni hudo kršitev mednarodnega humanitarnega prava; ker se politika načrtovanja uporablja kot sredstvo za izgon Palestincev in razširitev naselbin;
F. ker so izraelske naselbine po mednarodnem pravu nezakonite in kot že mnoga leta doslej poglavitna ovira prizadevanjem za mir; ker imajo po mednarodnem pravu vse tretje strani, tudi države članice EU, obveznost, da ne priznajo ali podpirajo naselbin ali jim pomagajo ter da se jim morajo dejansko zoperstaviti; ker se proizvodi iz izraelskih naselbin še vedno uvažajo v države članice EU in torej na evropski trg po preferencialni obravnavi, čeprav veljavna zakonodaja EU uvoza takih proizvodov po preferencialnih pogojih iz pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom ne dovoljuje;
G. ker arabski državljani Izraela tvorijo 20 % prebivalstva te države; ker trpijo zaradi različnih oblik diskriminacije; ker je izraelski sistem segregacije povzročil razmere, v katerih je v nedavni anketi 42 % Izraelcev navedlo, da še nikoli ni srečalo Palestinca;
H. ker je v izraelskih zaporih pridržanih 7.000 Palestincev, vključno z 61 ženskami, 300 otroki in 11 člani palestinskega zakonodajnega sveta; ker je 17. aprila 2017 1.500 palestinskih političnih zapornikov začelo za nedoločen čas gladovno stavkati; ker bi uporaba zakona o prisilnem hranjenju, ki ga je leta 2015 sprejel izraelski kneset, v primeru stavkajočih pripornikov pomenila kršitev njihovih človekovih pravic; ker je bilo od leta 1967 v Izraelu zaprtih več kot 800.000 palestinskih političnih zapornikov;
I. ker lahko palestinska enotnost odigra pomembno vlogo pri končanju zasedbe;
J. ker je po podatkih agencije UNRWA število palestinskih beguncev zdaj skoraj 5 milijonov, kar je še eno ključno vprašanje v mirovnem procesu, in velika večina med njimi pripada drugi ali tretji generaciji beguncev v regiji ali svetu;
K. ker sporazum o pridružitvi med EU in Izraelom, zlasti člen 2, jasno določa, da „odnosi med stranema temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih načel, kar vodi njuno notranjo in mednarodno politiko in je bistveni element tega sporazuma“;
1. poudarja, da dvodržavna rešitev temelji na resoluciji Združenih narodov iz leta 1948 ter na priznanju obeh držav s strani mednarodne skupnosti, zato poziva vse države članice EU, institucije EU in organizacije Združenih narodov, naj v skladu z resolucijo generalne skupščine Združenih narodov iz novembra 2012 priznajo državo Palestino, ki bo imela meje iz leta 1967, vzhodni Jeruzalem kot glavno mesto, kakor je določeno v resolucijah Združenih narodov, in bo živela v miru in varnosti skupaj z državo Izrael;
2. meni, da bi glede na splošne razmere v bližnjevzhodni regiji dogovorjena rešitev med Izraelom in Palestino prispevala k zmanjšanju napetosti in miroljubnemu zaključku spora;
3. poziva, naj se konča petdesetletna izraelska zasedba Zahodnega brega, Gaze in vzhodnega Jeruzalema, s čimer bi utrli pot miru;
4. odločno obsoja nenehno širjenje izraelskih naselbin, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom, podžiga zamero Palestincev ter spodkopava obete za dvodržavno rešitev in njeno uresničljivost; obžaluje najnovejše napovedi izraelske vlade z dne 24. januarja 2017, da namerava vzdolž Zahodnega brega zgraditi 2.500 stanovanjskih enot in da so bila izdana gradbena dovoljenja za 566 stanovanjskih enot v vzhodnem Jeruzalemu, kar še v večji meri ogroža obete za smiselno dvodržavno rešitev; poziva izraelske oblasti, naj nemudoma prenehajo izvajati politiko naseljevanja in prilaščanja zemlje ter vrnejo zadeve v prejšnje stanje;
5. ugotavlja, da se je podiranje struktur, tudi hiš, šol in druge pomembne infrastrukture na zasedenem palestinskem ozemlju, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, v zadnjih 12 mesecih občutno povečalo; poudarja, da je po podatkih Urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti število struktur, porušenih v prvem mesecu leta 2017, za več kot polovico presegalo mesečno povprečje porušenih struktur v letu 2016 (91); poudarja, da so vse rušitve v območju C in vzhodnem Jeruzalemu potekale, ker za stavbe ni bilo potrebnih gradbenih dovoljenj, čeprav je njihova pridobitev za Palestince skorajda nemogoča;
6. poziva Izrael, naj v celoti spoštuje enakopravnost in pravice arabskih državljanov Izraela, in poudarja, da bi utegnili ti državljani odigrati pomembno vlogo pri vzpostavljanju razumevanja in sodelovanja med Izraelci in Palestinci ter s tem pozitivno prispevati k bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu;
7. poziva k takojšnji odpravi nezakonite blokade območja Gaze, kar je kolektivna kazen za lokalno prebivalstvo; poudarja, da je Izrael kot okupacijska sila in v skladu s četrto ženevsko konvencijo edini in glavni odgovoren za vzdrževanje minimalnih življenjskih pogojev za prebivalce Gaze;
8. meni, da bi izpustitev palestinskih političnih pripornikov prispevala k vzpostavljanju zaupanja in koristila mirovnemu procesu; zato poziva k izpustitvi vseh pripornikov, zlasti članov palestinskega zakonodajnega sveta; poziva k celovitemu spoštovanju pravic palestinskih političnih pripornikov in zapornikov v izraelskih zaporih, tudi tistih, ki gladovno stavkajo;
9. ponovno spominja na odločitev o napotitvi priložnostne misije za ugotavljanje dejstev, ki bi si na kraju samem ustvarila sliko o razmerah, v katerih so pridržani gladovno stavkajoči zaporniki, in skupaj z njimi ocenila kršitve človekovih pravic, s katerimi se soočajo;
10. opozarja, da razlikovanje Izraelu onemogoča nezakonito pridobivanje ozemlja, in ponovno opominja na ozemeljsko podlago za dvodržavno rešitev; poziva EU, naj zagotovi, da bo v vseh sporazumih med EU in Izraelom nedvoumno in izrecno navedeno, da se ne uporabljajo za ozemlja, ki jih je leta 1967 zasedel Izrael, kakor je poudarjeno v sklepih Sveta za zunanje zadeve; poziva k pravilnemu označevanju proizvodov iz izraelskih naselbin na trgu EU v skladu z veljavno zakonodajo EU in dolgoletno politiko EU o tem vprašanju;
11. meni, da bi morala EU prevzeti odgovornost ter postati dejanska politična akterka in posrednica v bližnjevzhodnem mirovnem procesu, in jo poziva, naj:
• spodbuja države članice, naj priznajo Palestino, s čimer bi prispevali k takojšnji ponovni vzpostavitvi mirovnih pogovorov med Izraelci in Palestinci;
• izvaja člen 2 pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom z zamrznitvijo sporazuma, dokler Izrael krši človekove pravice;
• ne dodeljuje sredstev izraelskim subjektom v okviru programa Obzorje 2020;
• zahteva, da Izrael plača odškodnino za projekte, financirane s sredstvi EU, ki so bili uničeni med napadi na Gazo in Zahodni breg;
• poziva države članice, naj prenehajo izvažati vojaške proizvode in tehnologijo z dvojno rabo v regijo;
12. upa, da bodo palestinske politične sile lahko dosegle spravo in narodno enotnost, kar bo pripomoglo h končanju zasedbe;
13. izraža ogorčenje, ker izraelske oblasti nenehno in neupravičeno ovirajo obiske uradnih organov Evropskega parlamenta v Gazi;
14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici za skupno zunanjo in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, parlamentom in vladam držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, knesetu, palestinskemu zakonodajnemu svetu, predsedniku in vladi države Palestine, predsedniku in vladi Izraela, generalnemu sekretarju Lige arabskih držav ter generalnemu komisarju Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu.