Dokument zasedanja
16.5.2017
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
o uresničevanju dvodržavne rešitve na Bližnjem vzhodu
( 2016/2998(RSP) )
Hilde Vautmans, Marietje Schaake
v imenu skupine ALDE
Resolucija Evropskega parlamenta o uresničevanju dvodržavne rešitve na Bližnjem vzhodu
( 2016/2998(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o bližnjevzhodnem mirovnem procesu,
– ob upoštevanju prejšnjih resolucij Združenih narodov, tudi resolucije št. 2334/2016, ki jo je Varnostni svet Združenih narodov sprejel 23. decembra 2016,
– ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Združenih narodov o človekovih pravicah na zasedenem sirskem območju Golanske planote, ki je bilo 10. januarja 2017 predstavljeno Generalni skupščini Združenih narodov,
– ob upoštevanju razprav Sveta EU za zunanje zadeve o bližnjevzhodnem mirovnem procesu z dne 6. januarja 2017,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o bližnjevzhodnem mirovnem procesu z dne 18. januarja 2016,
– ob upoštevanju Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in državo Izrael na drugi strani,
– ob upoštevanju poročila četverice iz maja 2016,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednica Komisije (visoka predstavnica) večkrat izrazila, da se zavzema za obnovitev in okrepitev vloge Unije v mirovnem procesu;
B. ker bi se moral čas, ko je bila evropska diplomacija v vlogi opazovalca, zdaj izteči;
C. ker je visoka predstavnica aprila 2015 imenovala novega posebnega predstavnika EU za mirovni proces na Bližnjem vzhodu (posebni predstavnik EU);
D. ker zasedba traja že več kot 50 let in ker so bili leta 1993 podpisani sporazumi iz Osla;
E. ker v več državah članicah poteka postopek za priznanje države Palestine;
F. ker Evropska unija meni, da v današnjem spreminjajočem se mednarodnem političnem okolju, bližnjevzhodni mirovni proces bolj kot kdaj koli prej zahteva močno usklajevanje in močno enotnost pogodbenic, regije in mednarodne skupnosti;
G. ker je izredno pomembno zaščititi palestinsko prebivalstvo in njegove pravice, tudi pravice zapornikov, na Zahodnem bregu, zlasti na območju C, in v vzhodnem Jeruzalemu, da bi ohranili uresničljivost dvodržavne rešitve;
H. ker je aprila 2017 visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice obsodil dejstvo, da so oblasti v Gazi izvedle tri usmrtitve, s čimer so kršile palestinske obveznosti po mednarodnem pravu;
I. ker je Evropska unija največja finančna donatorica pomoči Palestinski oblasti in je tudi največja trgovinska partnerica Izraela; ker ima Izrael dostop do sredstev EU v okviru programa Obzorje 2020 in je ta država pogodbenica sporazumov o kmetijskih, industrijskih in farmacevtskih proizvodih;
J. ker poleg prizadevanj za ponovni začetek mirovnega procesa obstajajo tudi konkretni projekti, kot je pretok med Rdečim in Mrtvim morjem, ki ponuja vizijo upanja, miru in sprave, ki jo regija tako močno potrebuje;
1. ponavlja podporo dvodržavni rešitvi, v okviru katere bi država Izrael z varnimi in priznanimi mejami ter neodvisna, demokratična, sosednja in uspešno delujoča država Palestina soobstajali v miru in varnosti, ter izjavlja, da se bodo upoštevale le tiste spremembe meja po letu 1967, ki jih bosta priznali obe strani, vključno z Jeruzalemom kot prestolnico obeh držav;
2. odločno nasprotuje vsem ukrepom, ki bi lahko ogrožali uresničljivost dvodržavne rešitve, in poziva obe strani, naj s svojimi politikami in ukrepi dokažeta resnično zavezanost tej rešitvi, da bi obnovili zaupanje in ponovno omogočili konstruktivna pogajanja; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in delegaciji EU v Jeruzalemu in Tel Avivu, naj v ta namen še naprej pozorno spremljajo dogajanja na terenu in širše posledice ter razmislijo o nadaljnjih ukrepih, da bi zaščitili uresničljivost dvodržavne rešitve, ki jo stalno ogrožajo nova dejstva na terenu;
Ovire za dvodržavno rešitev
3. v zvezi s tem meni, da sta obstoj in gradnja izraelskih naselij na ozemlju zasedene Palestine, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, nezakonita po mednarodnem pravu in velika ovira za dvodržavno rešitev;
4. zlasti obžaluje, da je kneset 6. februarja 2017 potrdil „zakon o regulaciji“, ki omogoča retroaktivno legalizacijo naselbin, ki so bile zgrajene na posestih Palestincev brez soglasja legitimnega zasebnega lastnika; obžaluje, da je izraelska vlada 30. marca 2017 odločila, da odda ponudbe za nove naselbine globoko v notranjosti Zahodnega brega;
5. zato poziva Izrael, naj v skladu z načrtom četverice iz leta 2002 odstrani naselbine, postavljene po marcu 2001, in preneha vse dejavnosti naseljevanja; ponovno poziva izraelske oblasti, naj takoj odpravijo blokado v Gazi, pri tem pa ustrezno upoštevajo potrebo po zaščiti svojih državljanov pred terorističnimi napadi;
6. obsoja rušenje struktur in projektov, ki jih je financirala EU, na zasedenem ozemlju; poziva organizacije, ki jih financira EU in delujejo na terenu, naj sodelujejo z izraelskim ministrstvom, da bi preprečili, da se takšno uničenje ponovi;
7. želi spomniti, da morajo države in nedržavni akterji spoštovati mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravo na področju človekovih pravic, kar vključuje tudi odgovornost za njihova dejanja, in da je to temelj miru in varnosti v regiji;
8. obžaluje, da je poslabšanje političnih in gospodarskih razmer izziv za Palestinsko oblast, ki želi v celoti prikazati svojo vodilno vlogo, da bi za pogajalsko mizo govorila z enotnim palestinskim glasom, te razmere pa ovirajo tudi boj proti nasilju in hujskanju, zlasti kadar gre za palestinsko mladino;
9. poudarja, da mora Palestinska oblast govoriti z enim glasom pri pogajanja z Izraelom, saj ne zastopa le Zahodnega brega, ampak tudi območje Gaze; poziva Hamas, naj sprejme, da Palestinska oblast zastopa tudi Gazo;
10. opozarja, da so neprekinjeno nasilje, nedavna teroristična dejanja proti Izraelcem in spodbujanje k nasilju načeloma nezdružljivi z mirno dvodržavno rešitvijo in še bolj zaostrujejo nezaupanje med skupnostma; obžaluje, da Palestinska uprava Palestince, ki so bili med izvajanjem terorističnih napadov ubiti v Izraelu, še vedno obravnava kot mučenike;
11. poziva varnostne sile Palestinske uprave, naj v celoti izvajajo učinkovite in pravočasne operacije, kot sta odstranitev nezakonitega orožja ter preprečevanje dejavnosti palestinskih militantnih skupin, kot je izstrelitev raket na Izrael;
12. poziva oblasti v Gazi, naj zaustavijo nove usmrtitve, Palestinsko oblast pa, naj nemudoma uvede uradni moratorij za smrtno kazen, da bi jo na koncu odpravili;
13. obe strani poziva, naj nemudoma ukrepata, da bi preprečili vsakršno nasilje nad civilnim prebivalstvom, tudi teroristična dejanja, dejanja provokacije, hujskanja in uničevanja;
Nova evropska mirovna pobuda: enotno nastopanje
14. države članice opozarja na beneško izjavo iz junija 1980, v skladu s katero so države članice EU prevzele odgovornost v mirovnem procesu, in poziva, naj se ob 50-letnici zasedbe junija letos sprejme nova beneška izjava; poziva visoko predstavnico, naj uporabi to novo izjavo za vzpostavitev evropske mirovne pobude;
15. poudarja, da mora EU prevzeti pomembno in prepoznavno vlogo v okviru četverice in pri pogajanjih z udeleženimi stranmi v regiji; zato pozdravlja, da je visoka predstavnica imenovala posebnega predstavnika EU za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, kar je jasen znak zavzetosti EU;
16. vendar obžaluje, da Unija od imenovanja posebnega predstavnika ne igra večje vloge pri reševanju spora; poziva visoko predstavnico in posebnega predstavnika EU, naj zato bolje uporabita politične odnose in institucionalne izkušnje EU in njenih držav članic, ki temeljijo na zemljepisni bližini Evrope, zgodovinskih povezavah in intenzivni gospodarski menjavi z bližnjevzhodno regijo, da bi zagotovila dejavnejšo in učinkovitejšo politično vlogo v mirovnem procesu med Izraelci in Palestinci ter med arabskimi državami in Izraelom na splošno;
17. v zvezi s tem poudarja pomen sedanjih prizadevanj za spodbujanje arabske mirovne pobude ter obnovljenih prizadevanj četverice in Egipta; priznava pobudo Francije za sklic mednarodne mirovne konference;
18. poudarja, da morajo za podporo resnične evropske mirovne pobude države članice nujno dejavno prispevati k oblikovanju enotnega evropskega stališča in se vzdržati enostranskih pobud, ki slabijo evropsko ukrepanje;
19. poudarja, da evropski voditelji držav in vlad ne morejo zahtevati od Unije, naj proaktivno deluje v regiji, če Unija zaradi njihovih razlikujočih se stališč ne more govoriti z enim glasom prek visoke predstavnice;
20. poudarja, da je prihodnji razvoj odnosov med EU ter izraelskimi in palestinskimi partnerji odvisen tudi od njihovih prizadevanj za dosego trajnega miru na podlagi dvodržavne rešitve;
21. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici/visoki predstavnici, posebnemu predstavniku EU, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, odposlancu četverice za Bližnji vzhod, knesetu in vladi Izraela, predsedniku Palestinske oblasti in palestinskemu zakonodajnemu svetu.