Dokument zasedanja
28.6.2017
PREDLOG RESOLUCIJE
k vprašanju za ustni odgovor B8-0319/2017
v skladu s členom 128(5) Poslovnika
o industrijski politiki
( 2017/2732(RSP) )
Patrizia Toia
v imenu skupine S&D
Resolucija Evropskega parlamenta o industrijski politiki
( 2017/2732(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 9, 151, 152, 153(1) in (2) ter 173,
– ob upoštevanju členov 14, 27 in 30 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 5(3) PEU, ter Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2010 z naslovom Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta: evropski prispevek k polni zaposlenosti ( COM(2010)0682 ),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti[1],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. januarja 2014 z naslovom Za oživitev evropske industrije ( COM(2014)0014 ),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse: Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko ( COM(2015)0497 ),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva ( COM(2012)0582 ),
– ob upoštevanju političnih usmeritev predsednika Junckerja z naslovom Nov začetek za Evropo: moj načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. oktobra 2016 o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom[2],
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 15. decembra 2016,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o agendi za konkurenčnost industrije, o digitalizaciji evropske industrije in o svežnju o „tehnologijah enotnega digitalnega trga in modernizaciji javnih storitev“,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o industrijski politiki za dobo globalizacije[3],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Digitalizacija evropske industrije – izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga ( COM(2016)0180 ),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije[4],
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. maja 2017 o prihodnji strategiji EU na področju industrijske politike,
– ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o oblikovanju ambiciozne industrijske strategije EU kot prednostne naloge za rast, delovna mesta in inovacije v Evropi ( O-000047/2017 – B8-0319/2017 ),
– ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je evropska industrija vodilna svetovna sila v številnih industrijskih sektorjih, predstavlja namreč več kot polovico izvoza EU ter zagotavlja okrog 65 % naložb na področju raziskav in razvoja in več kot 50 milijonov delovnih mest (v posredni in neposredni obliki, kar pomeni 20 % delovnih mest v Evropi);
B. ker 65 % odhodkov podjetij za raziskave in razvoj prihaja iz predelovalne industrije in je zato okrepitev naše industrijske osnove bistvena za ohranjanje strokovnega znanja in izkušenj v EU; ker je za uresničitev digitalnega razvoja, ki je prednostna naloga Junckerjevega načrta, potrebna močna industrijska osnova;
C. ker podjetnice predstavljajo le 31 % evropskih samozaposlenih in 30 % zagonskih podjetnikov;
D. ker mora evropska industrija ohraniti svojo konkurenčnost in zmogljivost za naložbe v Evropi in ker se obenem sooča s socialnimi in okoljskimi izzivi, ki jih mora obravnavati v tesnem sodelovanju z mednarodnimi partnerji, ter ostati vodilna na področju družbene in okoljske odgovornosti;
E. ker bo ambiciozna inovacijska politika, ki je naklonjena proizvodnji visokokakovostnih, inovativnih in energijsko učinkovitih izdelkov ter spodbuja trajnostne procese, omogočila EU, da bo samostojna v vse bolj konkurenčnem svetu;
F. ker mora pravična trgovina z industrijskimi proizvodi spoštovati temeljne pravice delavcev in okoljske predpise; ker so naložbe v obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost pomembno gonilo za naložbe v industrijske proizvode, ki lahko ustvarjajo pozitivne cikle; ker so inovacije in naložbe v raziskave in razvoj, delovna mesta in obnavljanje znanj in spretnosti bistvenega pomena za trajnostni razvoj;
1. poudarja ključno vlogo industrije kot gonila rasti, zaposlovanja in inovacij v Evropi;
2. poudarja pomembnost krepitve in posodobitve industrijske baze v Evropi, pri tem pa opozarja na cilj EU, tj. zagotoviti, da bo do leta 2020 20 % BDP Unije temeljilo na industriji;
3. poziva Komisijo, naj do začetka leta 2018 skupaj z državami članicami pripravi zakonodajni predlog za strategijo Unije za dosledno in celovito industrijsko politiko za ponovno industrializacijo Evrope, ki bo določala konkreten akcijski načrt z ambiciozno zastavljenimi cilji in časovni okvir za zakonodajne in nezakonodajne ukrepe za dosego teh ciljev; poziva Komisijo, naj strategijo pripravi na podlagi ocene učinka vključevanja industrijske politike v strateške politične pobude EU in tesnega dialoga z deležniki, vključno s socialnimi partnerji in akademsko sfero; poudarja, da mora strategija Unije med drugim temeljiti na digitalizaciji (zlasti vključevanju pametnih tehnologij, analitike velepodatkov in robotike v industrijske vrednostne verige), trajnosti, krožnem gospodarstvu, energijski učinkovitosti in primernih sredstvih; meni, da bi moral evropski regulativni okvir industrijskim panogam omogočiti, da se prilagajajo ustreznim spremembam in predhodno ukrepajo, s čimer bi pripomogle k ustvarjanju delovnih mest, rasti in regionalni konvergenci;
4. poudarja vlogo malih in srednjih podjetij kot hrbtenice industrije EU in poudarja, da si je treba prizadevati za industrijsko politiko EU, ki bo združljiva z malimi in srednjimi podjetji; poudarja, da je treba podpreti ustvarjanje podjetjem prijaznega okolja z vzpostavitvijo enakih konkurenčnih pogojev za vsa mala in srednja podjetja v EU in za podjetja socialne ekonomije (kot so zadruge) in s podporo ustreznih grozdov, poslovnih omrežij in vozlišč za digitalne inovacije;
5. je prepričan, da bi bilo treba evropsko industrijo obravnavati kot strateško prednost za konkurenčnost in trajnost EU; poudarja dejstvo, da bodo samo trdna in odporna gospodarstva ter v prihodnost usmerjene industrijske politike Evropski uniji omogočali, da se spopade z različnimi izzivi, ki jo čakajo, vključno z njeno ponovno industrializacijo, prehodom na trajnost in ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest; poudarja, da morajo biti Komisija in države članice bolje pripravljene na takšne socialno-ekonomske razmere ter zagotoviti konkurenčnost in trajnost našega industrijskega omrežja;
6. poudarja, da je bistvenega pomena za podporo industrije Unije pri soočanju z izzivi hitrih gospodarskih in regulativnih sprememb v današnjem globaliziranem svetu, da se okrepi privlačnost evropske industrije za evropske in tuje neposredne naložbe;
7. poziva Komisijo, naj v vseh pomembnih političnih pobudah upošteva konkurenčnost in trajnost industrije;
8. poudarja, da so ženske glede na razpoložljive statistične podatke in raziskave premalo zastopane na večini znanstvenih, inženirskih in menedžerskih delovnih mest in višjih vodstvenih položajev; ugotavlja, da so ženske izjemno slabo zastopane v izobraževanju na naravoslovnem, tehnološkem, tehničnem in matematičnem področju in z njimi povezanimi poklici, saj predstavljajo samo 24 % strokovnih delavcev v znanosti in inženirstvu; poudarja, da delavke v predelovalni industriji predstavljajo prednost za EU, ki ji je treba nameniti vse razpoložljive vire, da bi se EU dokončno izvila iz gospodarske in finančne krize ter da bi se lahko soočila z družbenimi spremembami; poziva Komisijo, naj opredeli izzive in ovire, s katerimi se soočajo ženske, ki želijo postati podjetnice, ter naj spodbuja in podpira ženske na vodilnih položajih, med drugim z enakostjo plač in pravičnim dostopom do vseh delovnih mest;
9. poudarja, da je treba v celoti izkoristiti potencial industrije v smislu okoljske tehnologije ter zagotoviti, da industrija stalno razvija in razširja najboljše razpoložljive tehnologije in nastajajoče inovacije, s čimer se ustvarja konkurenčna prednost evropske industrije, ki bi si morala prizadevati proizvajati najbolj trajnostne proizvode z najnižjimi stroški življenjskega cikla;
10. poudarja potrebo po vključevanju okoljskih vidikov v druge politike, kot so gospodarstvo, industrija, raziskave in inovacije, da bi vzpostavili skladen in skupen pristop; meni, da bi bilo treba ukrepe, ki se izvajajo v Uniji, pri soočanju s skupnimi izzivi dopolnjevati tudi z mednarodno usklajenimi ukrepi in sodelovanjem s tretjimi državami;
11. meni, da morajo biti manjše upravno breme in nižji stroški izpolnjevanja zahtev za podjetja ter potreba po zagotovitvi visokih standardov na področju varstva potrošnikov, zaposlenih in zdravja ter varovanja okolja ključne sestavine vsakršne politike EU za ponovno industrializacijo;
12. poziva, naj industrijska politika EU temelji na jasnih ciljih in kazalnikih – vključno z ambicioznimi cilji glede energijske učinkovitosti, virov in podnebja – ter pristopu življenjskega cikla in krožnega gospodarstva;
13. poziva k vključitvi učinkovitih instrumentov in ukrepov za zeleno financiranje v industrijsko strategijo EU, kar bi pripomoglo k večji tržni preglednosti glede ogljičnega tveganja, ter poudarja, da je treba spodbujati trajnostni razvoj industrije v zvezi z doseganjem ciljev iz pariškega sporazuma.
14. poziva k večji skladnosti trgovinske politike in industrijske politike, da bi tako zagotovili, da trgovinska politika upošteva potrebe evropske industrije in da nova generacija trgovinskih sporazumov ne bi privedla do novih preselitev in dodatne deindustrializacije v EU; v zvezi s tem opozarja, kako pomembno je nadaljevati razpravo o tem, kako okrepiti vzajemnost na področju javnih naročil in naložb; pozdravlja pobudo za analizo naložb iz tretjih držav v strateških sektorjih;
15. poudarja vlogo socialnih partnerjev pri razvoju skladne industrijske strategije, ki mora vključevati socialno razsežnost, da bi zagotovili, da pravice delavcev ne bodo ogrožene zaradi sedanje industrijske tranzicije; poudarja, da so uspešne inovacije v delovnem okolju odvisne od sodelovanja delavcev in zlasti od dobrih delovnih odnosov med delavci in upravo, saj do inovacij pogosto pride, ko delavci ugotovijo, kako izboljšati svoje delovno okolje, končne proizvode ali proizvodne metode;
16. poudarja, da se evropska industrija sooča s svetovno konkurenco, zato poziva Komisijo, naj ponovno preuči opredelitve trgov in veljavni sklop pravil EU o konkurenci ter v njih upošteva razvoj ustreznih svetovnih trgov, s tem pa omogoči vzpostavljanje strateških partnerstev in zavezništev ter pojav akterjev z zadostno kritično maso za soočanje z mednarodno konkurenco; poleg tega poziva Komisijo, naj ponovno preuči konkurenčno pravo EU, da bo bolje upoštevala vse večjo vlogo ključnih nacionalnih akterjev v tretjih državah, ter pri tem upošteva socialne, davčne in okoljske standarde, da bi preprečila razmah novih oblik dampinga;
17. poudarja potrebo po dosledni in učinkoviti protidampinški in protisubvencijski strategiji EU, skladni s pravili Svetovne trgovinske organizacije, ki bo upoštevala vse vrste dampinga, vključno s pomanjkanjem skladnosti z mednarodnimi socialnimi, okoljskimi in davčnimi standardi;
18. poziva Komisijo, naj več pozornosti nameni vlogi državnih podjetij s sedežem v tujini, ki jih njihove vlade podpirajo in subvencionirajo na načine, ki so v skladu s pravili enotnega trga EU za subjekte EU prepovedani;
19. poziva Komisijo, naj pregleda neposredne tuje naložbe v EU iz tretjih držav, saj je to v interesu varnosti in zaščite dostopa do ključnih tehnologij prihodnosti, hkrati pa naj upošteva, da je Evropa v veliki meri odvisna od neposrednih tujih naložb in bi morala na splošno ostati zelo odprta za tuje naložbe;
20. poziva Komisijo, naj vzpostavi zakonodajno okolje za platforme za zagotavljanje skladnosti predpisov v EU, pri čemer naj bo med drugim poudarek na potrebi po regulativni varnosti, ustreznih in jasnih pravilih ter enakih pogojih;
21. poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajne predloge o prostem pretoku podatkov, kibernetski varnosti in lastništvu podatkov, s katerimi bo lahko podprla konkurenčnost evropske industrije in njeno digitalno preobrazbo, hkrati pa zagotovila najvišje ravni varstva podatkov;
22. poudarja, da so potrebna usklajena prizadevanja EU za nadaljnje spodbujanje novih znanj in spretnosti, pa tudi za preusposabljanje, izpopolnjevanje ter vseživljenjsko učenje, kot to v svojem Programu za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta zagovarja Komisija; poziva k ustreznemu posvetovanju s socialnimi partnerji glede njihovega razvoja;
23. poziva k spodbujanju prečnih združenj za inovacije, da bi spremenili sedanje razmere, v katerih se inovacijski potencial v industrijski politiki zatira s silosnim pristopom; meni, da so za doseganje tega cilja javne naložbe strateškega pomena, in poziva EU, naj podpira javne naložbe v inovacije;
24. opozarja na pomembno vlogo standardizacije EU in se zavzema za to, da se EU močno osredotoči na svojo vodilno vlogo v mednarodnih organizacijah za standardizacijo;
25. ugotavlja, da je treba uskladiti prizadevanja EU za zmanjševanje odvisnosti od virov v tretjih državah, s poudarkom na štirih ukrepih:
a. pravičen dostop do virov na mednarodnih trgih,
b. trajnostno domače rudarjenje,
c. tehnološke inovacije za povečanje učinkovitosti in
d. krožno gospodarstvo,
s prispevki EU k večstranskemu globalnemu upravljanju virov;
26. meni, da so vseprisotni trendi globalizacije in digitalizacije za evropska podjetja in njihove zaposlene največji izziv, hkrati pa zaradi svojega zelo dinamičnega razvoja in horizontalne narave postavljajo pred preizkušnjo oblikovalce politik; zato je prepričan, da je treba prilagoditi evropsko politiko, da bo v tem hitro se spreminjajočem kontekstu lahko podprla evropsko industrijsko rast in zagotovila kakovostna delovna mesta v predelovalni industriji; poudarja, da mora nova strategija na področju industrijske politike uskladiti različna politična področja – predvsem področje trgovine, okolja, raziskav, naložb, konkurence, energije in podnebnih sprememb – z industrijsko politiko, da bodo tvorila enoten in usklajen pristop; je prepričan, da mora strategija na področju industrijske politike horizontalne elemente pametno združiti s posebnimi pristopi za pomembne strateške sektorje;
27. se zavzema za celovit pristop k industrijski politiki EU, ki bo dajal prednost krepitvi vrednostnih verig EU in povezovanju vseh regij EU v prerojeno omrežje industrije EU, hkrati pa zagotavljal celovito teritorialno kohezijo;
28. poziva k regionalno uravnoteženi industrijski strategiji, ki bo lahko zapolnila vrzel med najbolj in najmanj industrializiranimi regijami EU in pomagala doseči cilje EU glede regionalne konvergence;
29. poudarja, kako pomembno je pravočasno sprejeti strategijo Unije, saj bi lahko vplivala tudi na razprave o osrednjih področjih v novem večletnem finančnem okviru in zlasti o instrumentu za povezovanje Evrope, devetem okvirnem programu ter evropskih strukturnih in investicijskih skladih;
30. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.