Dokument zasedanja
28.6.2017
PREDLOG RESOLUCIJE
k vprašanju za ustni odgovor B8-0319/2017
v skladu s členom 128(5) Poslovnika
o oblikovanju ambiciozne industrijske strategije EU kot prednostne naloge za rast, zaposlovanje in inovacije v Evropi
( 2017/2732(RSP) )
Lieve Wierinck
v imenu skupine ALDE
Resolucija Evropskega parlamenta o oblikovanju ambiciozne industrijske strategije EU kot prednostne naloge za rast, zaposlovanje in inovacije v Evropi
( 2017/2732(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 173 (naslov XVII) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki zadeva industrijsko politiko EU in se med drugim nanaša na konkurenčnost industrije Unije,
– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva ( COM(2012)0582 ),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. januarja 2014 z naslovom Za oživitev evropske industrije ( COM(2014)0014 ),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom Uspešnemu podatkovno vodenemu gospodarstvu naproti ( COM(2014)0442 ),
– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 7. junija 2017 z naslovom Ustanovitev evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije EU ( COM(2017)0294 ),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 z naslovom Aktu za enotni digitalni trg naproti[2],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko ( COM(2015)0497 ),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije[3],
– ob upoštevanju političnih usmeritev predsednika Junckerja z naslovom Nov začetek za Evropo: moj načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 15. decembra 2016,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o agendi za konkurenčnost industrije, o digitalizaciji evropske industrije in o svežnju o „tehnologijah enotnega digitalnega trga in modernizaciji javnih storitev“,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. maja 2017 o prihodnji strategiji EU na področju industrijske politike,
– ob upoštevanju vprašanja Komisiji o oblikovanju ambiciozne strategije EU na področju industrijske politike kot prednostne naloge za rast, delovna mesta in inovacije v Evropi ( O-000047/2017 – B8-0319/2017 ),
– ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,
A. ker je industrija strateški sektor za Evropsko unijo, ki deluje v izredno dinamičnem globalnem okolju s tehnološkimi, okoljskimi in družbenimi izzivi; ker je delež evropske industrijske proizvodnje v devetdesetih letih znašal 36 % svetovne, danes pa le še 24 % in nenehno pada[4];
B. ker je treba izvajati konkretne ukrepe in pobude, da bi do leta 2020 dosegli cilj EU 20 % BDP Unije, ki temelji na industriji[5];
C. ker kljub temu, da 75 % vrednosti digitalnega gospodarstva izvira iz tradicionalne industrije, je slednja le v manjši meri prevzela digitalne tehnologije, saj samo 1,7 % evropskih družb v celoti izkorišča napredne digitalne tehnologije in samo 14 % malih in srednjih podjetij pri prodaji uporablja internet; ker mora Evropa izkoristiti velik potencial sektorja informacijske in komunikacijske tehnologije, da bi digitalizirala industrijo in ohranila konkurenčnost na svetovni ravni[6];
D. ker so konkurenčnost in naložbe v EU ključni za njeno industrijo;
E. ker se bo zaradi digitalizacije v industrijski proizvodnji spremenilo povpraševanje na evropskem trgu dela; ker te spremembe v povpraševanju zahtevajo okrepitev digitalnih spretnosti in znanja v celotni družbi;
F. ker bi bilo treba do leta 2021 nameniti 50 milijard EUR za podporo strategiji za digitalizacijo industrije, ki je ključnega pomena za konkurenčnost evropskega gospodarstva;
1. poudarja, da potrebujemo celovit pristop, ki bo zajemal konkretne politike in ukrepe za ponovno industrializacijo EU, ki združujejo konkurenčnost in trajnost, ustvarjanje delovnih mest in vključevanje, pri čemer je treba upoštevati strukturno preobrazbo industrijskega sektorja kot posledico digitalne motnje in pojava novih poslovnih modelov;
2. poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami oblikuje strategijo Unije za skladno in celovito industrijsko politiko, usmerjeno v ponovno industrializacijo Evrope, ki bo med drugim temeljila na digitalizaciji (zlasti vključevanju pametnih tehnologij in robotike v industrijske vrednostne verige), trajnosti, energetski učinkovitosti, ustreznih finančnih in obnovljivih energetskih virih; zato poziva k večji konvergenci med državami članicami; meni, da bi moral evropski regulativni okvir industrijskim panogam omogočiti, da se prilagajajo ustreznim spremembam in predhodno ukrepajo, s čimer bi pripomogle k ustvarjanju delovnih mest, rasti in regionalni konvergenci;
3. pozdravlja sklepe Sveta z dne 29. maja 2017, zlasti njegov poziv Komisiji, naj najpozneje spomladi 2018 pripravi celovito strategijo na področju industrijske politike EU za prihodnost;
4. meni, da bi lahko imele nekatere evropske industrijske panoge pri spopadanju s svetovno konkurenco korist od doseganja določene kritične mase;
5. želi opozoriti na posebnosti posameznih industrijskih sektorjev, zlasti z vidika proizvodnje opreme z življenjsko dobo do 50 let, visoke kapitalske intenzivnosti, bistvene odvisnosti od javnih naročil in obveznosti izpolnjevanja zelo visokih standardov;
6. poudarja, da mora EU podpirati kvalitativno povečanje evropskih proizvodov na podlagi ponovne industrializacije, zlasti z raziskavami, industrijo 4.0 ter digitalizacijo, da bi izboljšali evropsko konkurenčnost;
7. opozarja, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru za industrijski sektor nameniti zadostna finančna sredstva, zlasti v okviru posebnih instrumentov in skladov, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope (IPE), Evropski sklad za strateške naložbe in 9. okvirni program;
8. poudarja, da je digitalizacija industrije pomembna za ohranjanje vodilnega položaja EU v svetovni industriji; poziva Komisijo, naj udejanji svoje ambicije za doseganje cilja proizvodnje v višini 20 % BDP; glede tega poudarja, da ima digitalizacija industrije zaradi zmanjšanja proizvodnih stroškov potencial za vračanje proizvodnje;
9. želi opomniti, da sta regulativni okvir in oblikovanje sodobne evropske digitalne infrastrukture ključnega pomena za spodbujanje digitalizacije industrije; pričakuje, da bodo vsi ustrezni deležniki pozvani, naj prevzamejo aktivno vlogo;
10. opozarja, da je treba vire uporabiti na bolj učinkovit in odgovoren način; meni, da bi bilo treba ob upoštevanju tega cilja v celotni vrednostni verigi kot gonilno silo za inovacije spodbujati krožno gospodarstvo ter širiti in izmenjavati najboljšo prakso med subjekti v zasebnem in javnem življenju;
11. poziva Komisijo, naj zagotovi, da industrijska politika v skladu z inovacijskim načelom in da bodo pri oceni učinka upoštevani morebitni vplivi na raziskave in inovacije;
12. poudarja, da morajo biti prizadevanja za oblikovanje ambiciozne strategije na področju industrijske politike EU v skladu z energetskimi in podnebnimi cilji iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz decembra 2015;
13. poudarja, da so čedalje bolj pomembne tehnologije s področja modre rasti in pomorske industrije in njihov potencial, da postanejo novo področje evropske gospodarske rasti;
14. opozarja, da je treba posebno pozornost nameniti malim in srednjim podjetjem in krepitvi sodelovanja med uveljavljenimi podjetji ter zagonskimi in rastočimi podjetji, saj bi lahko s tem prispevali k oblikovanju bolj trajnostnega in konkurenčnega poslovnega modela;
15. poudarja, da se v Evropi čedalje bolj distribuirajo industrijske vrednostne verige in da je zato usklajevanje na ravni EU upravičeno in nujno; poziva Komisijo, naj spodbuja medsebojno bogatenje med različnimi nacionalnimi pobudami na področju digitalizacije industrije, kot so Industrija 4.0 v Nemčiji, Industrija prihodnosti v Franciji, Pametna industrija na Nizozemskem in druge; poziva k izmenjavi najboljših praks na tem področju;
16. poudarja pomen v prihodnost usmerjene industrijske politike v vsej EU, ki bo Komisiji omogočila, da bo bolje pripravljena na socialno-ekonomski razvoj, ter zagotovila konkurenčnost industrijskih omrežij, vključno z bolj sektorskim pristopom; poudarja, da je treba izboljšati privlačnost industrijskega sektorja EU, s čimer bi spodbudili naložbe;
17. poudarja, da so konkurenčni grozdi in njihove posebne organizacije zelo koristna rešitev za zbliževanje ustreznih deležnikov; poziva Komisijo, naj podpre te grozde in njihovo sodelovanje na evropski ravni ter zagotovi vključevanje malih in srednjih podjetij, raziskovalnih centrov in univerz na regionalni in lokalni ravni; poziva Komisijo, naj razvije platforme za pametno specializacijo, ki bodo spodbujale medsektorske in interdisciplinarne povezave; poudarja, da je treba okrepiti medregionalno sodelovanje za razvoj nadnacionalnih priložnosti;
18. opozarja na potrebo po skladnosti vseh politik, povezanih z raziskavami in inovacijami, mednarodno trgovino, okoljem in zaposlovanjem; poudarja, da je energetska unija pomembna za razvoj evropske industrijske politike;
19. poudarja, da lahko združitve in pripojitve in neposredne tuje naložbe, ki jih izvajajo tretje države v strateško pomembnih industrijskih panogah EU pomenijo strateško tveganje; meni, da interesi posameznih vlagateljev ne bi smeli vedno prevladati nad javnim interesom EU; poziva Komisijo, naj razvije okvir za oceno neposrednih tujih naložb ter združitev in pripojitev tretjih držav ob upoštevanju strateško pomembnih vidikov za EU;
20. pozdravlja predlog Komisije o „ustanovitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije EU“ v skladu z obnovitvijo obrambnega sodelovanja, ki ga je predlagal predsednik Juncker; poziva k izvajanju resnično celostne evropske obrambne politike, ki bi lahko s prizadevanji na področju raziskav in razvoja prispevala k industrijski rasti;
21. želi opomniti, da je treba spodbujati tehnične spretnosti v izobraževanju skozi dobro zasnovane sisteme vajeništva, temelječe na akademskem učenju in usposabljanju na delovnem mestu;
22. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.