Dokument zasedanja
30.6.2017
PREDLOG RESOLUCIJE
ob zaključku razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 37(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo
o prednostnih nalogah Evropskega parlamenta za delovni program Komisije za leto 2018
( 2017/2699(RSP) )
Bas Eickhout
v imenu skupine Verts/ALE
Resolucija Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah Evropskega parlamenta za delovni program Komisije za leto 2018
( 2017/2699(RSP) )
Evropski parlament,
– ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo[1], zlasti Priloge IV sporazuma,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o strateških prednostnih nalogah v delovnem programu Komisije za leto 2017[2],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2017 z naslovom Delovni program Komisije za leto 2017 – Za Evropo, ki varuje, opolnomoča in ščiti[3] in njegovih prilog,
– ob upoštevanju skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017[4],
– ob upoštevanju bele knjige Komisije o prihodnosti Evrope z dne 1. marca 2017 in dokumentov z razmislekom o socialni razsežnosti Evrope, izkoriščanju globalizacije, dokončanju ekonomske in monetarne unije, obrambi EU in prihodnosti financ EU,
– ob upoštevanju rimske izjave voditeljev 27 držav članic ter Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije z dne 25. marca 2017,
– ob upoštevanju člena 37(3) Poslovnika,
A. ker je evropski proces združevanja prinesel mir ter že desetletja prispeva k varnosti in blaginji v Evropi; ker morajo biti izidi demokratičnega posvetovanja v zadnjem desetletju priložnost za razmislek o našem skupnem evropskem projektu, njegovih dejanskih prednostih, trenutnih pomanjkljivostih in obnovljenem občutku smisla;
B. ker posledice globalizacije med evropske državljane prinašajo vse več bojazni in evroskepticizma; ker bi jih morala EU pomiriti in jih zaščititi pred temi posledicami;
C. ker evropska integracija ne sme več dopustiti, da je zreducirana zgolj na ekonomski projekt, in mora nujno temeljito spremeniti pristop v politikah EU, da bo Evropejce ponovno navdušila za evropski projekt;
D. ker ima Parlament kljub svojim pomanjkljivostim posebno odgovornost pri opredeljevanju skupnega evropskega interesa in bi moral prispevati k premagovanju razdeljenosti v Svetu, ki je prepogosto ohromljen zaradi nacionalnega barantanja in igre z ničelno vsoto;
E. ker bi moral splošni interes evropskih državljanov vedno prevladati nad obrambo nacionalnih interesov ali interesov podjetij;
F. ker smo se Evropejci kot prava skupnost, ki temelji na skupnih vrednotah in ciljih, odločili za skupno prihodnost; ker se lokalna, regionalna in nacionalna identiteta med seboj ne izključujejo in celo prispevajo k naši širši evropski identiteti;
G. ker sedanje nakopičene krize zahtevajo prave evropske rešitve; ker želimo, da Evropska unija prevzame svojo vlogo in odgovornost na svetovni ravni, da bo zavezana solidarnosti, večstranskosti in našim zunanjim partnerstvom ter bo spodbujala svetovno zbliževanje v smeri boljših standardov; ker želimo zavarovati naš skupni projekt skupnega miru, blaginje in demokracije ter za vse generacije ustvariti privlačno prihodnost;
Naš scenarij za Evropo: prostor svobode, varnosti, demokracije, socialne pravičnosti, ekologije in človekovih pravic
1. meni, da nobeden od petih scenarijev iz bele knjige Komisije ne predstavlja prepričljive vizije za prihodnost Evrope, saj vsi sledijo istemu reformnemu vzorcu, ki prevladuje v EU v zadnjih desetletjih;
2. meni, da močan poudarek na proračunski disciplini in varčevalnih ukrepih v zadnjih letih ter spodbujanje praznih pojmov, kot sta „boljša priprava zakonodaje“ ali „veliki pri velikih stvareh in majhni pri majhnih stvareh“, vodi le v neučinkovitost in nezmožnost zagotoviti rezultate ter posledično v nezaupanje državljanov do EU;
3. zato poudarja, da mora EU temeljito revidirati svoje cilje, delovne metode in organizacijo, če se želi soočiti z izzivi 21. stoletja in odgovoriti na pomisleke svojih državljanov; v zvezi s tem poudarja, da bi morali biti cilji in namen procesa evropskega povezovanja v celoti in jasno opredeljeni, skupni in demokratično priznani;
4. meni, da bi bilo treba problematiko nasprotovanja evropski ideji, ki se trenutno izkazuje, uvrstiti na vrh seznama prednostnih nalog; meni, da bi lahko bil prvi korak k odpravi tega pojava bolj demokratičen evropski proces odločanja in večje vključevanje državljanov v naš skupni politični projekt;
5. meni, da bi morala EU postati prostor, v katerem je bogastvo bolje porazdeljeno, kjer bi stalno iskanje ustreznega ravnotežja med gospodarsko, okoljsko in socialno sfero – tj. tremi stebri trajnostnega razvoja – usmerjalo vse javne politike in kjer bi se pravice in svoboščine povečevale namesto omejevale;
Evropa, kakršno želimo: glavne prednostne naloge
Izboljšanje delovnih in življenjskih razmer evropskih državljanov
6. želi opomniti, da je sedanje oživljanje gospodarstva EU šibko in neuravnoteženo, saj se številne regije še vedno borijo z nesprejemljivo visoko stopnjo brezposelnosti, revščine in neenakosti ter s hudim pomanjkanjem priložnosti za mlajše generacije; zato vztraja, da mora osnovna ekonomska in socialna agenda EU vključevati ukrepe za zmanjšanje neenakosti v družbi ter za spodbujanje enakosti spolov in kakovostnih delovnih mest za vse, hkrati pa mora okrepiti naložbe v izobraževalni sistem;
7. opozarja, da je zmanjševanje regionalnih razlik in spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije vseh regij v vsej EU cilj, določen v Pogodbah; poudarja, da so priprave na kohezijsko politiko po letu 2020 politična prednostna naloga; v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo prihodnjega sedmega poročila o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem pospeši svoja prizadevanja in predloži konkretne predloge; meni, da bi morale vse regije, opredeljene v členih 174 in 349 PDEU, imeti koristi od kohezijske politike;
8. ugotavlja, da je kohezijska politika glavna naložbena politika EU in mora upoštevati skupne politične cilje EU, vključno z digitalno agendo, energijsko unijo, podnebno politiko, visoko ravnjo varstva okolja, zdravim in trajnostnim gospodarskim razvojem, enakostjo spolov in socialnim stebrom; poudarja bistveni pomen udeležbe regionalnih in lokalnih organov, gospodarskih in socialnih partnerjev in civilne družbe ter sodelovanja in dialoga z njimi za kakovost programov in projektov ter za doseganje ciljev; zato poziva Komisijo, naj v prihodnosti okrepi načelo partnerstva, med drugim s pristopi, kot je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;
9. poziva Komisijo, naj izboljša zdravje in varnost delavcev pri delu, vključno z ustreznim izvrševanjem direktive o delovnem času, in razmisli o ustreznih načinih za odpravo pomanjkljivosti te direktive ter naj nemudoma predstavi tretji sklop snovi v okviru revizije direktive o rakotvornih in mutagenih snoveh in vključi mejne vrednosti za snovi, strupene za razmnoževanje, na podlagi znanstvenih in tehničnih podatkov ter ocene učinka;
10. je seznanjen s predstavitvijo svežnja o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja; obžaluje, da porodniški dopust v svežnju ni obravnavan; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v zakonodaji in politikah na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, vključno s politiko, ki se izvaja v institucijah EU, upoštevani ljudje v ranljivem položaju, kot so starši samohranilci, invalidni starši in starši z invalidnimi otroki; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo politike in ukrepi na tem področju upoštevali vse večjo raznolikost družinskih odnosov, vključno s partnerskimi skupnostmi, in ureditev v zvezi s starševstvom in vlogo starih staršev ter raznolikost celotne družbe, zlasti da bi preprečili diskriminacijo otrok zaradi zakonskega statusa njihovih staršev ali sestave njihovih družin;
11. poziva Komisijo, naj obravnava večrazsežnost revščine in neenakosti ter naj predlaga celovito strategijo za boj proti revščini, da bi dosegli cilje strategije Evropa 2020; priporoča ji, naj v vseh državah članicah spodbuja ustrezne sisteme minimalnega dohodka, ki bodo temeljili na oceni učinka in bodo v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso, obenem pa naj zagotavlja priložnosti za preprečevanje dolgotrajne odvisnosti od minimalnega dohodka; ponovno poziva k pripravi zelene knjige o neenakostih in o tem, kako ovirajo gospodarsko okrevanje; poziva Komisijo, naj pospeši izvajanje priporočil o vlaganju v otroke in naj to izvajanje tesno spremlja; ponovno poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo jamstvo za otroke, s katerim bodo otroke postavile v središče obstoječih politik za boj proti revščini, in zagotovijo posebna namenska sredstva, potrebna za njegovo polno izvajanje;
Evropska strategija za trajnostni razvoj
12. meni, da so ekonomski modeli, ki temeljijo izključno na rasti BDP, neprestanem čezmernem izkoriščanju naravnih virov in financializaciji, dosegli svoje meje; zato meni, da mora EU poskrbeti, da bo trajnost v jedru vsake trdne, v prihodnost usmerjene ekonomske politike, ki bo zmožna reševanja kriz;
13. opozarja na človeške in ekonomske posledice podnebnih nesreč v Evropi in po svetu; poudarja, kako pomembno je še naprej obravnavati temeljne vzroke podnebnih sprememb, hkrati pa zagotavljati konkurenčnost naše industrije, in sicer z ambiciozno podnebno strategijo, ki je skladna z zavezami Unije v okviru Pariškega sporazuma, namreč da si bo prizadevala za omejitev dviga temperature na 1,5 °C; poudarja, da je treba posodobiti regulativne standarde in vpeljati ustrezne finančne instrumente; poziva Komisijo, naj oceni doslednost in skladnost sedanjih politik EU glede na zaveze v okviru Pariškega sporazuma;
14. v zvezi s tem podpira poziv Sveta Komisiji, naj pripravi celostno strategijo industrijske politike EU za prihodnost, v kateri naj obravnava ključne prednostne naloge, kot so prehod na energetsko učinkovito gospodarstvo, temelječe na obnovljivih virih energije, prilagajanje na podnebne spremembe in njihova ublažitev, nestrupena prihodnost, digitalna povezljivost za vse, izkoriščanje potenciala evropskih ustvarjalnih panog, povečanje trajnosti mest in izvajanje načrta za krožno gospodarstvo;
15. poziva Komisijo, naj ustavi namenjanje sredstev EU za subvencioniranje fosilnih goriv in naj usklajuje prizadevanja držav članic za hitro postopno odpravo nacionalnih subvencij za fosilna goriva; poziva jo tudi, naj zagotovi, da se nacionalne subvencije ali subvencije EU ne bodo uporabljale za financiranje novih jedrskih reaktorjev, ter pozove države članice, naj opustijo načrte za podaljšanje življenjske dobe obstoječih jedrskih elektrarn;
16. pričakuje, da bo Komisija v letu 2018 predstavila ogljični proračun Unije, ki bo skladen z danimi zavezami v okviru Pariškega sporazuma; pričakuje tudi, da bo prek strategije Unije za metan oblikovala in izvajala ustrezne možnosti politike za hitro reševanje problema emisij metana; poziva Komisijo, naj opredeli in podpre razvoj projektov na področju energije iz obnovljivih virov v okviru energetske unije;
17. opozarja, da si je treba bolj prizadevati za uresničitev energetske unije, da bomo vsem državljanom in podjetjem zagotovili zanesljivo oskrbo s trajnostno pridobljeno energijo po dostopnih cenah; v zvezi s tem pričakuje, da bo Komisija energetsko revščino obravnavala s konkretnim akcijskim načrtom za njeno odpravo in zagotavljanje dostopa do cenovno dostopne energije za vse državljane EU;
18. meni, da se je nujno treba lotiti problema emisij v prometnem sektorju; poziva Komisijo, naj dokonča že zapozneli pregled zakonodaje o emisijah CO2 iz avtomobilov in kombiniranih vozil in iz težkih gospodarskih vozil ter naj pripravi dovolj ambiciozne zakonodajne predloge glede povprečnih ciljev za vozni park za leto 2025, ki bodo skladni z danimi zavezami v okviru sporazuma iz leta 2013; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za tehnološko nevtralne mejne vrednosti Euro 7, ki naj začnejo veljati najpozneje leta 2025 za vsa vozila kategorij M1 in N1, ki se dajejo na trg Unije, z namenom izboljšati kakovost zraka v Uniji ter doseči mejne vrednosti Unije za kakovost zraka in ravni, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija;
19. pričakuje, da bodo predlogi Komisije za skupno kmetijsko politiko po letu 2020 temeljili na korektivnem javnem posredovanju, med drugim v zvezi z nestanovitnostjo kmetijskih trgov ter poštenimi in donosnimi cenami za kmetijske proizvode, da bi zagotovili varno trajnostno proizvodnjo in preskrbo s hrano; poziva k pripravi predlogov, ki bodo omogočali uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in zagotavljali življenje na podeželju; poziva k bistveno večjemu poudarku na uresničevanju ciljev glede biotske raznovrstnosti, okolja in podnebnih sprememb, med drugim z: namenjanjem prednosti prehodu na trajnostne kmetijske prakse, ki bodo omogočale več ponorov ogljika v kopenskih ekosistemih, zlasti v živi, zdravi prsti; omejevanjem emisij toplogrednih plinov; zaustavitvijo izgubljanja biotske raznovrstnosti; uporabo pristopov kmetijske ekologije za zagotovitev dolgoročne rodovitnosti in produktivnosti; ter nadomestitvijo kemičnih pesticidov z alternativnimi rešitvami; ponovno izraža poziv Komisiji, naj predloži zakonodajne predloge za obravnavo vprašanja protimikrobne odpornosti, ter poziva Svet, naj ponovno opredeli prednostno obravnavo uredb o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in o medicirani krmi;
20. pričakuje, da bo Komisija v okviru novega večletnega finančnega okvira dovolj zgodaj v letu 2018 predložila predlog novega in ambicioznega Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), da bo lahko Parlament oblikoval mnenje in da bo program operativen do leta 2021; poziva, naj se proračunska sredstva IPE-Energetika namenijo projektom skupnega interesa zgolj v sektorju električne energije (vključno s pametnimi omrežji), da bodo podprla širjenje obnovljivih virov energije in načelo, da je energijska učinkovitost na prvem mestu; poziva, naj se večina proračunskih dodelitev v sektorju IKT nameni financiranju širokopasovne infrastrukture;
21. pričakuje, da bo Komisija dovolj zgodaj v letu 2018 pojasnila svoje ambicije glede prihodnjega večletnega finančnega okvira in predložila svoj predlog 9. okvirnega programa za raziskave, da bo lahko Parlament oblikoval stališče in da bo ta program operativen od leta 2021; želi spomniti, da mora EU v celoti izkoristiti obstoječ potencial držav članic na področju raziskav in inovacij ter zagotoviti zadostne in enake priložnosti za znanstveni razvoj znanstvenikov in raziskovalcev po vsej EU; zato pričakuje povečanje financiranja 9. okvirnega programa;
Politike pravične obdavčitve za zadostne vire
22. poudarja, da nikoli ni bilo bolj nujno okrepiti boja proti davčnim utajam in izogibanju davkom, zaradi katerih znašajo izgube v nacionalnih proračunih več sto milijard eurov letno; poudarja, da bi bilo mogoče ta izgubljena sredstva nameniti za naložbe v prihodnost, spodbuditev zaposlovanja in zmanjšanje neenakosti;
23. v zvezi s tem meni, da je bistveno, da se Parlament in Svet hitro dogovorita o izčrpnih zahtevah za obvezno in javno poročanje po posameznih državah, ki ga morajo brez izjem opraviti večnacionalne družbe, in se pri tem opreta na predlog Komisije iz leta 2016[5]; poziva Komisijo, naj nameni dodatna sredstva za ukrepe za preprečevanje finančnega kriminala in zlasti pripravi načrt EU za seznam držav, v katerih je prisotno veliko tveganje pranja denarja; poziva, naj Komisija predloži zakonodajni predlog za odločne in samodejne sankcije proti nesodelujočim jurisdikcijam, ki so na črnem seznamu EU;
24. poziva Komisijo, naj pripravi predlog za izvrševanje na davčnem področju, da bi spodbudila tesnejše davčno sodelovanje med državami članicami, med drugim izmenjavo informacij, da bi omogočili pregon utajevalcev davkov prek evropskih meja; poziva Komisijo, naj razmisli o zakonodajnih predlogih v skladu s členom 116 PEU, da bi odpravili škodljive davčne prakse, ki izkrivljajo konkurenco;
Povečanje proračuna EU ter reforma pakta za stabilnost in rast
25. znova poudarja, da se je večletni finančni okvir 2014–2020 izkazal za premajhnega in premalo prožnega, da bi se lahko Evropska unija odzivala na skupne izzive, s katerimi se sooča; ponavlja svoje stališče, da je treba trajanje večletnega finančnega okvira uskladiti s političnim ciklom Parlamenta in Komisije, s čimer bi evropske volitve postale forum za razpravo o prihodnji prednostni porabi sredstev;
26. poziva Komisijo in države članice, naj se vzdržijo določanja poljubnih zgornjih meja za večletni finančni okvir po letu 2020 in naj pri tem raje upoštevajo skupne potrebe in izbire EU ter dodano vrednost ukrepanja v večjem obsegu; poudarja, da je trenutna nizka zgornja meja za plačila ves čas škodovala verodostojnosti Unije in njeni sposobnosti ukrepanja; poudarja, da mora biti večletni finančni okvir bolj prilagodljiv;
27. meni, da bi moral proračun EU po letu 2020 veliko prispevati k izvajanju pariškega podnebnega sporazuma, tako na strani prihodkov kot odhodkov; še zlasti meni, da bi moral reformirani sistem obdavčenja virov toplogrednih plinov zagotavljati prihodke v proračun EU, EU pa bi morala nameniti večjo podporo prehodu na bolj zeleno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj v večletnem finančnem okviru po letu 2020 delež izdatkov za podnebje poveča na 40 %;
28. poziva Komisijo, naj ukrepa na osnovi razmisleka o prihodnosti financ EU z ambicioznimi predlogi, pri tem pa upošteva poročilo skupine na visoki ravni za lastna sredstva, s posebnim poudarkom na ekoloških lastnih sredstvih, obdavčenju finančnih transakcij in obdavčenju pravnih oseb;
29. poziva k ustanovitvi fiskalne zmogljivosti evroobmočja, poleg polne uporabe Evropskega sklada za strateške naložbe ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov; znova poudarja, da bi morala fiskalna zmogljivost evroobmočja spodbuditi družbeno-gospodarsko konvergenco od spodaj navzgor in ublažiti gospodarske pretrese; ugotavlja, da bi morala proračunska zmogljivost evroobmočja vsebovati nove instrumente v proračunu EU (ki se ne bi upoštevali pri zgornjih meja večletnega finančnega okvira), pa tudi reformiran evropski mehanizem za stabilnost, vključen v pravni okvir EU pod demokratičnim nadzorom; poudarja, da bi morala biti fiskalna zmogljivost evroobmočja odprta za države brez evra, ki bi se želele pridružiti;
30. poziva k uvedbi „zlatega pravila za naložbe“, ki bo omogočalo, da se kapitalski izdatki javnega sektorja v trajnostne sektorje v računovodskih izkazih obračunajo v celotnem življenjskem ciklu naložb, kazalniki trajnostnega razvoja pa se vključijo v pakt za stabilnost in rast, da se zagotovi zdrava raven in kakovost naložb v blaginjo prihodnosti;
Evropa kot vodilni svetovni akter
31. meni, da je učinkovitost skupne zunanje in varnostne politike odvisna od tesnega sodelovanja med državami članicami in od njihovih prispevkov tako k civilnim kot vojaškim operacijam; poziva države članice, naj tesneje sodelujejo, da bi ustvarile ustrezne zmogljivosti; je prepričan, da bi odgovornejša politika držav članic na področju izvoza orožja prispevala k doseganju ciljev zunanje politike Unije, in poziva države članice, naj občutno izboljšajo doslednost pri izvajanju skupnega stališča št. 2008/944/SZVP;
32. meni, da bi morala biti skupna varnostna in obrambna politika bolj demokratična in učinkovita, med drugim z mehanizmom stalnega strukturiranega sodelovanja ter občutnim povečanjem souporabe in združevanja projektov med državami članicami; je prepričan, da bi ta politika lahko postala učinkovitejša s skupnim operativnim načrtovanjem in izvajanjem, tudi v povezavi z vojaškimi operacijami; opominja, da Unija že igra odločilno vlogo pri civilnem preprečevanju in reševanju konfliktov ter gradnji miru po svetu, in jo poziva, naj poveča ustrezne vire; poziva k popolni demokratični odgovornosti in preglednosti skupne varnostne in obrambne politike;
33. opozarja na izjavo Komisije, da bi lahko 28 držav članic vsako leto prihranilo od 25 do 100 milijard EUR pri državnih izdatkih za obrambo; poziva Komisijo, naj državam članicam pomaga ustvariti takšne prihranke z združevanjem državnih proračunov za obrambo, zlasti kar zadeva raziskave, razvoj, nabavo, vzdrževanje in usposabljanje; je prepričan, da bi tako združene državne vire lahko preoblikovali v enega ali več evropskih obrambnih skladov;
34. poziva Komisijo, naj se osredotoči zlasti na veljavno zakonodajo EU v obrambnem sektorju, in poudarja, da je treba nujno uveljaviti ustrezna pravila notranjega trga, kot so tista iz direktive o javnih naročilih v obrambi, saj bi lahko tako morda omejili neučinkovitost, nezadostno preglednost in korupcijo;
35. odločno zavrača številne poskuse Komisije, da bi zmanjšala finančna sredstva in jih preusmerila iz obstoječih civilnih postavk proračuna in finančnih instrumentov EU, da bi financirala evropsko obrambno industrijo prek prihodnjega Evropskega obrambnega sklada in evropskega programa za obrambno industrijo; meni, da bodo takšne prerazporeditve iz civilnega sektorja v obrambno industrijo oslabile evropsko gospodarstvo, hkrati pa ne bodo rešile strukturnih težav evropske obrambne industrije, za katero so značilne velika neučinkovitost, podvajanje, presežne industrijske zmogljivosti, nezadostna preglednost in razdrobljenost; odločno zavrača predloge Komisije iz njenega sporočila o evropskem obrambnem akcijskem načrtu iz novembra 2016 in v kontekstu njenega obrambnega svežnja z dne 7. junija 2017, kar zadeva uporabo Evropskega sklada za regionalni razvoj ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov, programa za konkurenčnost velikih, srednjih in malih podjetij (COSME), instrumenta za povezovanje Evrope, evropskih programov satelitske navigacije, evropskega programa za opazovanje Zemlje, programa Erasmus + in posojil Evropske investicijske banke (EIB) za povečevanje zmogljivosti obrambne industrije; prav tako zavrača predlog Komisije z dne 6. julija 2016, da se v okviru instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru uporabijo sredstva razdelka 4, zlasti sredstva instrumenta evropske sosedske politike in instrumenta za razvojno sodelovanje, za gradnjo vojaških zmogljivosti in dobavo vojaške opreme tretjim državam;
36. zahteva posodobitev instrumentov Unije za trgovinsko zaščito in oblikovanje trgovinskih politik v skladu z razvojnimi cilji EU, podnebnimi cilji, okoljskimi prednostnimi nalogami ter socialnimi standardi in standardi človekovih pravic; poudarja, da so evropski državljani vse bolj kritični glede dejanskih učinkov prostotrgovinskih sporazumov, saj imajo lahko neželene posledice za zaposlovanje, konkurenčnost ter standarde EU na področju človekovih pravic in trajnostnega razvoja; vztraja, da je treba narediti več za preglednost trgovinskih pogajanj EU in se pri tem v vseh fazah pogajanj in izvajanja posvetovati s Parlamentom, pogajalsko dokumentacijo pa objaviti;
37. poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog za spremljevalne ukrepe k uredbi o konfliktnih mineralih;
38. poziva Komisijo, naj predstavi akcijski načrt za boj proti prisvajanju zemlje v državah v razvoju, vključno s konkretnimi možnostmi za zavarovanje zemljiške posesti, v skladu z mednarodno zakonodajo na področju človekovih pravic in standardi, opredeljenimi v smernicah Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) o odgovornem upravljanju zemljiške posesti, ribištva in gozdov;
39. poziva Komisijo, naj predloži akcijski načrt EU o krčenju in propadanju gozdov, vključno s konkretnimi ukrepi za dobavne verige in finančne transakcije;
Razvoj resnično evropske politike azila in migracij
40. meni, da mora Evropska unija poiskati konkretne rešitve za begunsko in migracijsko vprašanje, zlasti z odpravljanjem njegovih temeljnih vzrokov, s celovitimi političnimi odgovori, ki bodo usklajevali politike na področju razvoja, trgovine, podnebja in naložb, ob tem pa zagotoviti varen in urejen dostop za iskalce mednarodne zaščite ter stvarne in dostopne kanale za zakonito priseljevanje;
41. meni, da bi morali preselitev ohraniti kot eno od trajnih rešitev za razseljene begunce in kot brezpogojen instrument mednarodne solidarnosti; poziva, naj se uvede več priložnosti za preselitev in tako omogoči preselitev vsaj 500 tisoč beguncev na leto iz držav izvora in tranzita, kajti če bi jih ustrezno razdelili, bi bilo število za EU povsem obvladljivo;
42. poziva k reformi dublinske uredbe z novim sistemom, ki bo temeljil na pošteni razdelitvi prosilcev za azil med državami članicami na osnovi objektivnih meril, bo osredotočen na obstoječe vezi in priljubljenost nekaterih držav pri prosilcih za azil, bo zavezujoč za vse države članice in bo temeljil na spodbudah, ne prisilnih ukrepih;
43. poziva k usklajenim ukrepom za zakonito priseljevanje, da se odprejo dodatne in bolj prilagodljive poti zanj, med drugim z združevanjem družin ter delom v sektorjih z nizkimi in srednjimi plačami, krepitvijo partnerstev za mobilnost s tretjimi državami in oblikovanjem svežnjev za mobilnost po celotni EU z ustreznimi varovali, med drugim v zvezi z delovnimi pogoji in življenjskimi razmerami;
44. poziva Komisijo, naj preveri, ali vsi udeleženci, ki varujejo zunanje meje EU in sprejemajo prosilce za azil, spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in pravo na področju človekovih pravic, da se zavarujejo človekove pravice in izboljša zaščita ranljivih ljudi; poziva k pojasnitvi razlike med nezakonitim tihotapljenjem ter dejavnostmi običajnih državljanov in organizacij civilne družbe, ki pomagajo ljudem v stiski, ter k temu, da se humanitarna pomoč nikoli ne kriminalizira;
45. poziva Komisijo, naj oblikuje zakonodajni predlog za humanitarne vizume;
Obravnava varnostnih pomislekov državljanov
46. poziva Komisijo, naj pripravi predloge za izboljšanje izmenjave informacij med organi pregona in tesnejše operativno sodelovanje med državami članicami in agencijami EU, da se zagotovi obvezna izmenjava informacij za namen boja proti hudim oblikam nadnacionalnega kriminala;
47. poziva Komisijo, naj oceni uporabo izjem zaradi varnosti v državah članicah, zlasti v zvezi s poglavjem V PDEU, ki izključujejo pristojnost EU in ohranjajo suverenost držav članic ter nadalje slabijo učinkovitost EU pri iskanju skupnih rešitev za skupne težave; poziva Komisijo, naj oblikuje definicijo državne oziroma notranje varnosti na ravni EU, da se zagotovi pravna varnost v boju proti terorizmu;
48. ponavlja, da uvajanje represivnih ukrepov množičnega nadzora in nadzora meja, ki so predvsem neučinkoviti in ogrožajo državljanske svoboščine, temeljne pravice in načelo prostega gibanja, ni pravi odgovor;
49. poudarja, kako pomembno je schengensko območje prostega gibanja; poudarja, da je potrebno učinkovito upravljanje zunanjih meja Unije na osnovi normativnega okvira človekovih pravic in polnega spoštovanja mednarodnega in evropskega prava;
Krepitev temeljnih pravic in demokracije
50. je zaskrbljen, ker številne krize niso škodile le povezanosti evropskih družb, temveč so prav tako omajale zaupanje evropskih državljanov v demokratične institucije na ravni EU ter ponekod tudi na nacionalni ravni; zato meni, da mora biti glavna prednostna naloga Unije utrditi lastno demokratično legitimnost in povrniti zaupanje v sposobnost, da deluje v interesu državljanov;
51. poziva Komisijo, naj pripravi predlog za pakt o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah v obliki medinstitucionalnega sporazuma, v skladu s priporočili Parlamenta iz zakonodajnega samoiniciativnega poročila[6];
52. poziva Komisijo, naj nemudoma ukrepa in pripravi zakonodajni predlog za zakonodajo EU o zaščiti žvižgačev, ki bo imel širok obseg in ustrezno pravno podlago, da se zagotovi splošna zaščita vseh kategorij žvižgačev;
53. znova poziva Komisijo, naj pripravi predlog za revizijo uredbe o evropski državljanski pobudi v skladu s predlogi Parlamenta iz resolucije z dne 28. oktobra 2015[7];
54. pričakuje, da bo Komisija spremenila kodeks ravnanja za komisarje, kot je obljubil predsednik Juncker, namreč podaljšala obdobje mirovanja za nekdanje komisarje;
55. poziva Komisijo, naj predlaga pobude za zaščito svobode in pluralizma medijev ter boj proti dezinformacijam in sovražnemu govoru ter tudi v dobi družbenih medijev goji demokratičen diskurz na osnovi dejstev;
56. poziva Komisijo, naj objavi dolgo pričakovano drugo poročilo o boju proti korupciji v EU ter se pridruži mehanizmom za pregled ukrepov proti korupciji Konvencije OZN proti korupciji in Skupini držav proti korupciji pri Svetu Evrope (GRECO);
57. znova poziva Komisijo, naj sprejme predlog uredbe o odprti, učinkoviti in neodvisni evropski upravi;
58. poziva Komisijo, naj odločneje ukrepa, da bi odpravila trdo zasidrane razlike v plačilu med ženskami in moškimi, in predlaga direktivo na osnovi lastnih priporočil o preglednosti plač iz leta 2014; poziva Komisijo in Svet, naj si bolj prizadevata za politični sporazum o direktivi, ki bo izboljšala razmerje med spoloma med direktorji podjetij, ki kotirajo na borzah[8];
Na katerih področjih bi morala Evropa bolje sodelovati?
59. želi spomniti, da so številni sedanji izzivi – od podnebnih sprememb do azila in migracij, od finančnih trgov do multinacionalk in od terorističnih mrež do propadlih držav in držav, ki ogrožajo mir – nadnacionalni in ne poznajo meja, njihovo preprečevanje in odzivanje nanje pa mora potekati na nadnacionalni ravni;
60. poziva k programom, ki bodo spodbujali stike in kulturno izmenjavo med evropskimi državljani; meni, da je treba še poglobiti dialog med evropskimi institucijami in državljani; meni, da morajo biti informacije o politikah in politiki EU bolje dostopne in razumljive državljanom v celotni Uniji; poziva k ustreznim izobraževalnim in medijskim pobudam, da se bodo lahko državljani na evropskih volitvah leta 2019 odločali dobro obveščeni;
61. glede na to, da nepregledno in enostransko lobiranje zelo ogroža oblikovanje politik in javni interes, poziva institucije EU, naj si prizadevajo za najvišje možne standarde preglednosti, odgovornosti in integritete ter se neumorno borijo proti težnjam, da bi prezrli navzkrižje interesov, ki škoduje učinkovitosti, poštenosti in zanesljivosti pri odločanju;
62. znova poudarja, da je mogoče delovanje EU občutno izboljšati na podlagi Lizbonske pogodbe, zlasti s polno uporabo rednega zakonodajnega postopka in glasovanja s kvalificirano večino v Svetu; v zvezi s tem zagovarja splošno uporabo premostitvene klavzule iz člena 48(7) PEU; opominja, da se lahko uporabi tudi mehanizem okrepljenega sodelovanja, zlasti pri poglabljanju evropske monetarne unije, uspešnejšem ukrepanju na področju skupne zunanje in varnostne politike ter vzpostavljanju tesnejšega sodelovanja v pravosodju in notranjih zadevah;
63. poudarja, da je metoda Skupnosti najprimernejša za delovanje Unije, saj edina omogoča preglednost, učinkovitost in glasovanje s kvalificirano večino v Svetu ter enakopravnost Parlamenta in Sveta kot sozakonodajalcev, prav tako pa preprečuje razdrobljenost institucionalnih odgovornosti in tekmovanje med institucijami;
64. meni, da težnje Evropskega sveta v zadnjih letih, da posega po medvladnih rešitvah, ogrožajo metodo Skupnosti in pomenijo kršitev pogodb; želi spomniti, da so na podlagi Lizbonske pogodbe člani Evropskega sveta individualno res odgovorni svojim nacionalnim parlamentom, kolektivno pa le sebi, vendar se morajo nacionalni parlamenti zavedati svoje posebne politične odgovornosti za izvajanje polnega demokratičnega nadzora nad predstavniki v Evropskem svetu;
65. poudarja, da bodo ustrezni pogoji za demokratično in učinkovito delovanje EU ustvarjeni samo, če bo ustanovna pogodba ustrezno spremenjena;
66. se zavezuje, da bo uporabil vsa orodja in sredstva za spodbujanje obnovljenega demokratičnega procesa na poti k reformi Evropske unije;
°
° °
67. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.